Inflacija julija rahlo nižja, a še trikrat previsoka
Stopnja inflacije se je julija rahlo znižala. Cene življenjskih potrebščin so se julija na letni ravni zvišale za 6,1, na mesečni pa za 0,2 odstotka. Spomnimo, junija smo v Sloveniji na letni ravni imeli 6,9-, na mesečni pa 1,4-odstotno inflacijo. Rast cen je torej še vedno trikrat višja od dvoodstotnega inflacijskega cilja Evropske centralne banke.
Na letno inflacijo so najbolj vplivale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, zvišale so se za 11,1 odstotka. Poletna sezonska razprodaja oblačil in obutve pa je mesečno inflacijo znižala za 0,5 odstotne točke, so izračunali na državnem statističnem uradu (Surs).
Po kazalniku HICP naša inflacija 5,7-odstotna
Letna rast cen, merjena z evropsko primerljivim harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), je bila še nekaj nižja, 5,7-odstotna (julija lani 11,7-odstotna). Na mesečni ravni so bile cene po tej metodologiji v povprečju nespremenjene. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,3 odstotka, cene blaga pa za 4,4 odstotka.
Inflacija se umirja tudi v evrodeželi. Letna rast cen se je znižala z junijskih 5,5 na 5,3 odstotka, kažejo zadnji podatki Eurostata, ki upoštevajo omenjeno metodologijo HICP. Najnižja, le 1,6-odstotna je bila v Belgiji, zelo nizka in blizu dvoodstotnega inflacijskega cilja ECB pa je bila tudi v Luksemburgu (2,0 odstotka), Španiji (2,1) in na Cipru (2,4 odstotka). Najvišja je bila na Slovaškem, kjer z 10,2 odstotka še vztraja pri dvoštevilčnih ravneh, najbolj pa se je medletno znižala v baltskih državah, in sicer s krepko nad 20 odstotkov na šest do sedem odstotkov. Zanimivo je, da je julijska letna inflacija v Nemčiji (6,5 odstotka) in Avstriji (sedem odstotkov) višja kot pri nas.
Gaspari: Pri hrani ne bo kmalu izboljšanj
»Podatek sam po sebi je seveda v redu. Če inflacija pada, je bolje, kot če ne - in skupna inflacija pri nas je v zadnjem mesecu upadla s skoraj sedmih na malo več kot šest odstotkov oziroma celo na 5,7 odstotka, če upoštevamo evropsko statistiko,« glede novih inflacijskih številk pravi nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari in dodaja, da pri tem najbolj zaupa ocenam, ki jih pripravlja ekonomist Veljko Bole. Njegove ažurirane ocene iz leta 2021 kažejo, da bi se »na polovici letošnjega leta morala rast BDP obrniti navzgor, stopnja brezposelnosti pa bi morala do konca leta ostati nizka ali celo še nižja. Inflacija v evrskem območju bi po njegovih takratnih napovedih morala precej pasti v letošnjem tretjem in zadnjem četrtletju, za Slovenijo pa verjetno velja, da bi upadla nekoliko počasneje. Če so njegove napovedi točne - in on se relativno malo moti - bo očitno v drugi polovici leta položaj glede inflacije dober, ne bomo pa še tam, kjer bi si želela ECB,« ocenjuje sogovornik.
Problem pa je, tako Gaspari, da »imamo v Sloveniji še vedno težave na področju prehrambenih izdelkov, kjer je inflacija še vedno precej visoka, čez 11-odstotna. To je za potrošnike bolj pomembno kot splošna raven inflacije. Tam se očitno ne dogaja kaj veliko pozitivnega. Tudi poskusi vlade, da bi poskušala meriti marže po prehrambni verigi, ne bodo kaj veliko prinesli. Tu smo precej odvisni od zunanjih trgov. Slovenija veliko prehrambnih proizvodov uvaža in pri hrani glede na dogajanja v Evropi ni kmalu pričakovati nekih dramatičnih izboljšanj. Rast cen storitev pa bi se počasi morala začeti umirjati, saj bo kupna moč prebivalstva tako ali drugače omejena zaradi same inflacije ali pa denarne politike, ki bo povečevala stroške financiranja.«
Evrsko območje se je izognilo recesiji
Evrsko območje se je sicer v drugem letošnjem četrtletju uspešno izognilo recesiji, saj se je njegov bruto domači proizvod v primerjavi s četrtletjem poprej zvišal za 0,3 odstotka, izhaja iz še precej nepopolnih podatkov Eurostata. Ti še ne vključujejo Slovenije, saj bo Surs podatek o naši gospodarski rasti v drugem četrtletju objavil 16. avgusta.
Na ravni celotne Unije je sicer rast v omenjenem obdobju stagnirala. Največji odboj sta v primerjavi s četrtletjem poprej zabeležili Irska (3,3 odstotka) in Litva (2,8), BDP pa se je najbolj skrčil na Švedskem (- 1,5), Latviji (-0,6), Avstriji (-0,4) in Italiji (-0,3 odstotka), nemški BDP pa je bil enak kot četrtletje prej, še kažejo številke Eurostata.
