Ključni skrbi trgovcev sta usposabljanje zaposlenih in socialni dialog
Po letu dni, odkar sta partnerja začela izvajati projekt, imata veliko pokazati; od gradiv do izpeljanih dogodkov.
Odpri galerijo
Tehnologija zahteva od zaposlenih čedalje več različnih veščin. FOTO Igor Zaplatil/Delo
Ljubljana – Ravnanje z ljudmi je tudi v dejavnosti trgovine postalo prednostna skrb. Trgovci zdaj med seboj ne tekmujejo več le za kupce, ampak tudi za nove (so)delavce. V oglasnih sporočilih jih vabijo z boljšimi delovnimi razmerami in predvsem z manj obremenjujočim delovnim časom.
Socialni dialog v teh okoliščinah pridobiva na pomenu. Ne samo v podjetjih, tudi na panožni ravni se je v zadnjih letih veliko premaknilo, vajeti pa ima v rokah cehovska asociacija delodajalcev, ki tvorno sodeluje s sindikalnimi predstavniki delavcev. Nastal je projekt, ki sta ga partnerja, Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) in Sindikat delavcev trgovine Slovenije, začela izvajati konec leta 2017, imenuje pa se Trgovinko krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini. Poosebili so ga z blagovno znamko Trgovinko, ki je v treh letih, odkar je v uporabi, postala prepoznana v dejavnosti kot sinonim za učinkovito vodenje socialnega dialoga ter varnosti in zdravja pri delu.
Projekt sofinancirata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter evropski socialni sklad. Eden od ciljev evropskega programa kohezijske politike do leta 2020 je namreč krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja. »S programom želimo izboljšati obveščenost, usposobljenost in ozaveščenost vseh deležnikov o pomenu pravilnega izvajanja delovnopravne zakonodaje mirnega reševanja konfliktnih situacij ter pomembnosti varnosti in zdravja pri delu,« pravi izvršna direktorica TZS Mija Lapornik.
Sindikat delavcev trgovine po besedah njegovega generalnega sekretarja Ladija Rožiča vidi v projektu Trgovinko veliko dodano vrednost za svoje člane, »saj bomo lahko neposredno v sodelovanju z njimi izvajali projekt, ki bo prispeval k njihovi usposobljenosti za izvajanje delovnopravne zakonodaje, zlasti nove kolektivne pogodbe dejavnosti, pa tudi k boljšemu medgeneracijskemu sodelovanju«.
Oprijemljivi rezultati projekta so delovna gradiva, med drugim analiza stanja gospodarstva in trgovine v Sloveniji ter primerjava s trgovino v EU-28, priporočila za organizacijo delovnega časa po kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine, posodobljen komentar panožne kolektivne pogodbe z vzorci dokumentov z delovnopravnega področja, (različnih oblik pogodbe o zaposlitvi, odmere letnega dopusta itd.) ter prevod kolektivne pogodbe v angleščino. Zainteresirana javnost lahko pride do publikacij prek spletne podstrani projekta v e-učilnici.
Še preden je začela veljati nova kolektivna pogodba dejavnosti (avgusta letos) sta partnerja pripravila konferenco o organizaciji delovnega časa, v vseh večjih slovenskih mestih pa sta izvedla usposabljanje za pravilno izvajanje delovnopravne zakonodaje, primere dobre prakse na področju varnosti in zdravja pri delu pa sta črpala iz Avstrije. TZS pa jutri skupaj z Ekonomsko fakulteto na Brdu pri Kranju organizira 12. strateško konferenco o trgovini. Posvečena bo krožnemu gospodarstvu in dobrim poslovnim praksam v trgovini, ki so lahko priložnost za nadaljnji razvoj panoge. Poleg ključnih informacij o omenjenem projektu bodo udeleženci dobili v roke tudi novo izdajo Trgovinskega odseva, ki tokrat analizira konkurenčnost slovenske trgovine v času digitalizacije.
Zakaj poudarek digitalizaciji? Ker so sodobne tehnološke rešitve močno zaznamovale tudi trgovino. Bliskovito raste spletna prodaja, nakupovanje prek mobilnih telefonov, digitalizacija in robotizacija procesov, novi načini nakupovanja in plačevanja, samopostrežne blagajne, aplikacije za mobilne naprave itd. S tem raste tudi potreba po novih znanjih in veščinah, nujna bodo npr. napredna računalniška znanja za upravljanje z novo tehnologijo, za uporabo sodobnih komunikacijskih orodij in družbenih omrežij, kot tudi mehka znanja in komunikacijske veščine. Zaposleni v trgovini bodo morali v prihodnje združevati znanje z več področij hkrati, da bodo lahko sledili vedno bolj zahtevnim in dobro informiranim kupcem. Izobraževanje bo še naprej v domeni Akademije TZS prek projektov na nacionalni in evropski ravni.
Projekt Trgovinko je koristen tudi zato, ker naši trgovci znotraj svoje evropske asociacije lahko izmenjajo izkušnje, denimo z Italijani, Avstrijci, Danci in Belgijci. Vodenja socialnega dialoga bi se denimo lahko učili od Dancev, ki imajo v tem pogledu bogato tradicijo, pravijo na TZS. Danske organizacije delodajalcev in sindikati namreč igrajo ključno vlogo v družbi pri sprejemanju odločitev o regulaciji varnosti in zdravja pri delu. Uvedli so sistem varne prožnosti in dosegli večjo mobilnost delavcev, vzdržno socialno varnost in nizko stopnjo dolgotrajne brezposelnosti. Veliko pozornost posvečajo vseživljenjskemu učenju in treningom zaposlenih, da so ves čas atraktivni za delodajalce.
Posnemanja vreden je tudi hiter in učinkovit danski sistem reševanja delovnopravnih sporov. Reševati se namreč začnejo že v podjetju, in to s pogajanji in mediacijo. Velika večina sporov je rešenih na tej ravni, torej v najkrajšem času. Šele, če je ta poskus neuspešen, se postopek nadaljuje med socialnimi partnerji, med podjetjem in sindikatom. Redkeje uporabljeni možnosti sta arbitraža in delovno sodišče.
Delodajalcem bo Trgovinko pomagal tudi z opozorili, na kaj naj bodo pozorni pri delu s starejšimi zaposlenimi, in z raznimi analizami (prednosti in slabosti zaposlitve za krajši delovni čas, starejši zaposleni v trgovini, mladi v trgovini itd.)
Trgovinko odpira dvosmerno cesto, zato prisluhne tudi pripombam in predlogom iz »baze«. V Mercatorju na primer cenijo visoko stopnjo socialnega dialoga, pri urejanju odnosov med delavci in delodajalcem pa pogrešajo nove, fleksibilnejše oblike dela, bolje urejeno možnost dela od doma ter poenostavitev postopka, ko delavec neopravičeno sploh ne prihaja več na delo. Holding Tuš bi denimo denar, ki ga v podjetjih namenjajo za dodatek za delovno dobo, preusmeril v stimulativni del plač, saj bi tako lahko zaposlil več starejših, ki so zaradi tega dodatka za delodajalce dražji. V Modiani pa se zavedajo pomena vodij, posebej v obdobju preoblikovanja podjetja, zato intenzivno nadgrajujejo njihove vodstvene kot tudi prodajne kompetence, kar pomaga tudi k boljšemu sodelovanju med generacijami.
Socialni dialog v teh okoliščinah pridobiva na pomenu. Ne samo v podjetjih, tudi na panožni ravni se je v zadnjih letih veliko premaknilo, vajeti pa ima v rokah cehovska asociacija delodajalcev, ki tvorno sodeluje s sindikalnimi predstavniki delavcev. Nastal je projekt, ki sta ga partnerja, Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) in Sindikat delavcev trgovine Slovenije, začela izvajati konec leta 2017, imenuje pa se Trgovinko krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini. Poosebili so ga z blagovno znamko Trgovinko, ki je v treh letih, odkar je v uporabi, postala prepoznana v dejavnosti kot sinonim za učinkovito vodenje socialnega dialoga ter varnosti in zdravja pri delu.
Namen projekta Trgovinko je okrepiti usposobljenost in socialni dialog.
Projekt sofinancirata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter evropski socialni sklad. Eden od ciljev evropskega programa kohezijske politike do leta 2020 je namreč krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja. »S programom želimo izboljšati obveščenost, usposobljenost in ozaveščenost vseh deležnikov o pomenu pravilnega izvajanja delovnopravne zakonodaje mirnega reševanja konfliktnih situacij ter pomembnosti varnosti in zdravja pri delu,« pravi izvršna direktorica TZS Mija Lapornik.
Sindikat delavcev trgovine po besedah njegovega generalnega sekretarja Ladija Rožiča vidi v projektu Trgovinko veliko dodano vrednost za svoje člane, »saj bomo lahko neposredno v sodelovanju z njimi izvajali projekt, ki bo prispeval k njihovi usposobljenosti za izvajanje delovnopravne zakonodaje, zlasti nove kolektivne pogodbe dejavnosti, pa tudi k boljšemu medgeneracijskemu sodelovanju«.
Delodajalci več vlagajo v usposabljanje. FOTO Jure Eržen/Delo
Od gradiv do dogodkov
Delodajalci več vlagajo v usposabljanje. FOTO Jure Eržen/Delo
Oprijemljivi rezultati projekta so delovna gradiva, med drugim analiza stanja gospodarstva in trgovine v Sloveniji ter primerjava s trgovino v EU-28, priporočila za organizacijo delovnega časa po kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine, posodobljen komentar panožne kolektivne pogodbe z vzorci dokumentov z delovnopravnega področja, (različnih oblik pogodbe o zaposlitvi, odmere letnega dopusta itd.) ter prevod kolektivne pogodbe v angleščino. Zainteresirana javnost lahko pride do publikacij prek spletne podstrani projekta v e-učilnici.
Na strateški konferenci o trgovini bodo predstavili nov Trgovinski odsev.
Še preden je začela veljati nova kolektivna pogodba dejavnosti (avgusta letos) sta partnerja pripravila konferenco o organizaciji delovnega časa, v vseh večjih slovenskih mestih pa sta izvedla usposabljanje za pravilno izvajanje delovnopravne zakonodaje, primere dobre prakse na področju varnosti in zdravja pri delu pa sta črpala iz Avstrije. TZS pa jutri skupaj z Ekonomsko fakulteto na Brdu pri Kranju organizira 12. strateško konferenco o trgovini. Posvečena bo krožnemu gospodarstvu in dobrim poslovnim praksam v trgovini, ki so lahko priložnost za nadaljnji razvoj panoge. Poleg ključnih informacij o omenjenem projektu bodo udeleženci dobili v roke tudi novo izdajo Trgovinskega odseva, ki tokrat analizira konkurenčnost slovenske trgovine v času digitalizacije.
Zakaj poudarek digitalizaciji? Ker so sodobne tehnološke rešitve močno zaznamovale tudi trgovino. Bliskovito raste spletna prodaja, nakupovanje prek mobilnih telefonov, digitalizacija in robotizacija procesov, novi načini nakupovanja in plačevanja, samopostrežne blagajne, aplikacije za mobilne naprave itd. S tem raste tudi potreba po novih znanjih in veščinah, nujna bodo npr. napredna računalniška znanja za upravljanje z novo tehnologijo, za uporabo sodobnih komunikacijskih orodij in družbenih omrežij, kot tudi mehka znanja in komunikacijske veščine. Zaposleni v trgovini bodo morali v prihodnje združevati znanje z več področij hkrati, da bodo lahko sledili vedno bolj zahtevnim in dobro informiranim kupcem. Izobraževanje bo še naprej v domeni Akademije TZS prek projektov na nacionalni in evropski ravni.
Trgovinko je v pomoč delodajalcem in zaposlenim. FOTO Uroš Hočevar/Delo
Učenje iz izkušenj
Trgovinko je v pomoč delodajalcem in zaposlenim. FOTO Uroš Hočevar/Delo
Projekt Trgovinko je koristen tudi zato, ker naši trgovci znotraj svoje evropske asociacije lahko izmenjajo izkušnje, denimo z Italijani, Avstrijci, Danci in Belgijci. Vodenja socialnega dialoga bi se denimo lahko učili od Dancev, ki imajo v tem pogledu bogato tradicijo, pravijo na TZS. Danske organizacije delodajalcev in sindikati namreč igrajo ključno vlogo v družbi pri sprejemanju odločitev o regulaciji varnosti in zdravja pri delu. Uvedli so sistem varne prožnosti in dosegli večjo mobilnost delavcev, vzdržno socialno varnost in nizko stopnjo dolgotrajne brezposelnosti. Veliko pozornost posvečajo vseživljenjskemu učenju in treningom zaposlenih, da so ves čas atraktivni za delodajalce.
Vodenja socialnega dialoga bi se lahko učili od Dancev.
Posnemanja vreden je tudi hiter in učinkovit danski sistem reševanja delovnopravnih sporov. Reševati se namreč začnejo že v podjetju, in to s pogajanji in mediacijo. Velika večina sporov je rešenih na tej ravni, torej v najkrajšem času. Šele, če je ta poskus neuspešen, se postopek nadaljuje med socialnimi partnerji, med podjetjem in sindikatom. Redkeje uporabljeni možnosti sta arbitraža in delovno sodišče.
Delodajalcem bo Trgovinko pomagal tudi z opozorili, na kaj naj bodo pozorni pri delu s starejšimi zaposlenimi, in z raznimi analizami (prednosti in slabosti zaposlitve za krajši delovni čas, starejši zaposleni v trgovini, mladi v trgovini itd.)
Trgovinko odpira dvosmerno cesto, zato prisluhne tudi pripombam in predlogom iz »baze«. V Mercatorju na primer cenijo visoko stopnjo socialnega dialoga, pri urejanju odnosov med delavci in delodajalcem pa pogrešajo nove, fleksibilnejše oblike dela, bolje urejeno možnost dela od doma ter poenostavitev postopka, ko delavec neopravičeno sploh ne prihaja več na delo. Holding Tuš bi denimo denar, ki ga v podjetjih namenjajo za dodatek za delovno dobo, preusmeril v stimulativni del plač, saj bi tako lahko zaposlil več starejših, ki so zaradi tega dodatka za delodajalce dražji. V Modiani pa se zavedajo pomena vodij, posebej v obdobju preoblikovanja podjetja, zato intenzivno nadgrajujejo njihove vodstvene kot tudi prodajne kompetence, kar pomaga tudi k boljšemu sodelovanju med generacijami.
