Mercator lani s 184 milijoni evrov čiste izgube

Skupina se bo s prodajo nepremičnin razdolžila in si tako zagotovila investicijska sredstva za nov razvoj, pravi predsednik uprave Tomislav Čizmić.
Fotografija: Razvoj novega koncepta trgovine, ki se poskuša prilagajati potrebam sodobnega kupca, je del nove Mercatorjeve strategije. FOTO: Ljubo Vukelič
Odpri galerijo
Razvoj novega koncepta trgovine, ki se poskuša prilagajati potrebam sodobnega kupca, je del nove Mercatorjeve strategije. FOTO: Ljubo Vukelič

Skupina Mercator je lani predvsem zaradi enkratne slabitve nepremičnin ustvarila 184 milijonov evrov čiste izgube. Brez enkratnih dogodkov bi skupina imela šest milijonov evrov dobička, so sporočili iz družbe. Vrednotenje nepremičnin je k izgubi prispevalo 146 milijonov evrov.

Lanski rezultati poslovanja Mercatorja so bili zaznamovani s stabilizacijo poslovanja, je ob začetku današnje predstavitve lanskih rezultatov povedal predsednik uprave Tomislav Čizmić.

Vrednost nepremičnin, teh je v izkazih skupine za 1,2 milijarde evrov, se ni toliko spremenila, kot kaže popravek vrednosti. Vendar so se zmanjšanja prikazala v izkazu uspeha kot slabitev, medtem ko so se povpravki navgor opravili zgolj v bilanci stanja. Dejanski rezultat lanskega poslovanja je tako viden v spremembi kapitala, ki se je lani zmanjšal za »le« 79 milijonov evrov in je konec leta znašal 478 milijonov evrov. Trgovec je imel konec leta za 882 milijonov evrov posojil, kar pomeni, da s posojili financira 42 odstotkov premoženja. Lani mu je uspelo zadolženost zmanjšati za le 21 milijonov evrov. Zadolženost skupine tako ostaja problematična, saj razmerje med dolgom in kosmatim denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA očiščen enkratnih dogodkov) znaša skoraj deset. Posplošeno to pomeni, da je trgovec sposoben v približno desetih letih vrniti posojila, če nima izgube iz financiranja. Ob takšnem poslovanju bi moral Mercator zmanjšati zadoležnost za najmanj polovico.
 

Prodaja usiha kljub izboljšanem okolju


Tudi lanski konec leta je skrb vzbujajoč, saj so prihodki medletno usahnili za kar 30 odstotkov. Delno je upad posledica odprodaje dejavnosti, delno pa, kot kaže, precej manjšega obsega aktivnosti veleprodaje. Po posameznih trgih so se prihodki od prodaje v Sloveniji lani zmanjšali za 12 odstotkov, na 1,245 milijarde evrov. Pretežno je upad posledica odprodaje dejavnosti Modiana in Intersport, a tudi ob izločitvi teh vplivov je prodaja Mercatorja v Sloveniji lani upadla za 1,6 odstotka. Še večji, kar 14-odstotni upad je trgovec doživel v Srbiji, kjer je tudi upad delno posledica odprodaje omenjenih franšiz. Prihodki od prodaje v Srbiji so lani znašali 745 milijonov evrov. Prihodki od prodaje v Črni gori so dosegli 123 milijonov evrov, kar je skoraj toliko kot predlani. Povečali so se le prihodki od prodaje v Bosni in Hercegovini, kjer je trgovec v zadnjih treh mesecih znova prevzel upravljanje Konzumovih trgovin. Skupni prihodki od prodaje na tem trgu so lani dosegli 35 milijonov evrov. Dodajmo, da so vse države, v katerih je prisoten Mercator s svojimi trgovskimi verigami, lani doživele gospodarsko rast. Trgovec pojasnjuje, da so se prihodki od prodaje v trgovini na drobno obstoječe dejavnosti (torej z izločitvijo prodaje Modiane in Intersporta) lani povečali za 2,5 odstotka.

 

»Izpolnili smo vse lanske zaveze«


Mercator ostaja največji regijski trgovec in je vodilni na vseh trgih v regiji z več kot tisoč trgovinami. Se je pa tudi zaradi položaja svojega lastnika družba znašla pred številnimi izzivi. »Lahko rečem, da smo izpolnili vse zaveze, ki smo jih dali tu lani na isti dan,« pravi Čizmić. Zmanjšana zadolženost, redno plačevanje dobaviteljem, spoštovanje kolektivnih pogodb in socialni dialog ter družbena odgovornost so nekateri izmed dosežkov, s katerimi se je pohvalil Čizmić. Lani so prenovili in odprli 261 trgovin v regiji.

Razvoj novega koncepta trgovine, ki se poskuša prilagajati potrebam sodobnega kupca, je del nove strategije Mercatorja. »Pomembno je, da smo nadaljevali dobro sodelovanje z zadrugami in lokalnimi partnerji,« pravi šef Mercatorja, ki zagotavlja, da so najboljši ponudnik lokalnih izdelkov.



Skupen nastop z dobavitelji, ki ga izvajajo v Sloveniji z več kot 50 dobavitelji, se pozna na rasti prodaje, s tem prijemom bodo nadaljevali tudi na drugih trgih.

S sodobnimi analitičnimi orodji so dobro spoznali kupca in konkurenco; Čizmić upa, da jim bo to pomagalo ohraniti vodilni delež na trgih in jih bo približalo mladim kupcem.

Kot inovativno podjetje bodo kupcem od maja omogočali nakupe s plačevanjem s telefonom.

Skoraj šest milijonov evrov so namenili za stimulativno nagrajevanje zaposlenih. Kot velik uspeh izpostavljajo vrnitev na trg Bosne in Hercegovine, v enem mesecu so tam prevzeli 83 trgovin.

Tomislav čizmić, predsednik uprave Mercator FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Tomislav čizmić, predsednik uprave Mercator FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Projekt monetizacije nepremičnin je eden od ključnih projektov Mercatorja, lani so prodali center v Beogradu.

Prihodke iz maloprodaje so lani povečali za 2,5 odstotka, finančni dolg pa so znižali za 21 milijonov. Kljub temu so ustvarili 184 milijonov evrov izgube, vzrok za izgubo je po Čizmićevih besedah vrednotenje nepremičnin. Vrednost 908 nepremičnin se je zmanjšala za 1,4 odstotka, kar je povečalo izgubo in zmanjšalo vrednost kapitala.

Ob tem enkratnem dogodku je Mercator prvič po letu 2011 povečal prihodke iz osnovne dejavnosti.

Investicije v nov distribucijski center
»Zavedamo se, da je Mercator še vedno močno zadolženo podjetje in zato bomo nadaljevali monetizacijo nepremičnin, sočasno pa bomo nadaljevali investicijo v novi logistično distribucijski center,« napoveduje Čizmić.
 
Mercator se bo razdolžil in si tako zagotovil investicijska sredstva za nov razvoj, pravi Čizmić. Bilance kažejo realno sliko podjetij, ne pričakujejo pa nobenih večjih izrednih dogodkov, ki bi vplivali na rezultate. Dejavnosti na gradnji novega logističnega centra potekajo, s prodajo nepremičnin bi radi zaslužili 300 milijonov evrov. 
 
Ključno za Mercator je izboljšanje poslovanja, odnosi z upniki ostajajo dobri, banke jih podpirajo, kaj se bo dogajalo z lastništvom, pa je ločeno vprašanje. Interesa za Mercatorjeve nepremičnine je v mednarodnem poslovnem okolju precej, pravi Čizmić in zagotavlja, da zaradi zadnjega vrednotenja nepremičnin ne bodo spreminjali svoje strategije odprodaje nepremičnin in ne bodo s prodajo hiteli bolj, kot je to nujno potrebno.


Komentarji: