Ministrstvo bi uvedbo novega sistema omrežnin zamaknilo še za dve leti
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je Agenciji za energijo predlagalo, da se uvedba novega sistema obračunavanja omrežnine pri elektriki, ki naj bi se po zadnjih napovedih začel uporabljati 1. julija letos, zamakne za še dve leti. Gospodarstvo opozarja na dodatne stroške, dobavitelji na nujnost testiranja novega obračuna. Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, pa odgovarja, da njihova metodologija velja že poldrugo leto in da ni tako zapletena, kot hočejo prikazati.
Ministrstvo je v prošnji agenciji zapisalo, da iz odziva akterjev na slovenskem trgu električne energije, predvsem zbornic in združenj, ki zastopajo poslovne odjemalce elektrike, izhaja, da razmere še ne dopuščajo uvedbe novega modela obračunavanja omrežnine. Ministrstvo se sicer strinja, da je sprememba modela potrebna za zagotavljanje zadostnih sredstev za razvoj elektroomrežij na pravičen način, ki ne bi nesorazmerno obremenil ene skupine odjemalcev, a pri tem opozarja na pozive glede načina in časa izvedbe.
Duška Godina pravi, da je tak poziv pričakovala, čeprav je nekoliko nenavaden, poleg tega je bilo v zadnjem času veliko zavajanja. Neto merjenje je anomalija v sistemu, pravi Godina. Tako nekdo, ki uporablja plin za ogrevanje in elektriko za kuhanje, plačuje dvakrat višjo omrežnino kot nekdo, ki ima sončno elektrarno, toplotno črpalko in še savno. Pri tem ministrstva ne morejo govoriti o odpravljanju energetske revščine, zato omrežninska metodologija to popravlja.
Za poslovne odjemalce na nizkonapetostnem omrežju je nova metodologija bolj ugodna, uporabniki na srednjenapetostnih vodih, pri katerih omrežnina predstavlja do štiri odstotke vseh stroškov, pa bodo plačevali nekoliko več, do 4,5 odstotka stroškov. Metodologija ni tako zapletena, Godina pravi, da so vsi predstavniki podjetij, ki so se oglasili pri njih, odšli pomirjeni.
Dobra praksa v EU
Nova metodologija je prepoznana kot dobra praksa v Evropski uniji. Nemčija je zamudila in uvedla ukrep, po katerem lahko elektrooperaterji izklopijo toplotne črpalke, če imajo težavo v omrežju. Duška Godina meni, da si nihče ne predstavlja, kako bi bilo, če bi bila polovica gospodinjstev v Sloveniji opremljena s toplotnimi črpalkami in bi jih vsi vključili ob 16. uri popoldne. Zraven pa še polnili električni avto.
Zato je predlog Mopeja, ki izganja zemeljski plin in ga zamenjuje s toplotnimi črpalkami in izdatnimi podporami za sončne in vetrne elektrarne, vsaj malo nenavaden. »To, kar se zdaj dela, škoduje vsem,« pravi Duška Godina in dodaja, da so predlog dolžni zavrniti. Po evropski direktivi je Agencija za energijo avtonomna in ne sme sprejemati navodil od politike in gospodarstva, skrbeti mora za stabilnost in kakovost omrežij, ki so nujna tudi za enotni evropski trg. Omrežninska metodologija velja že leto in pol in je povsem v skladu s cilji, ki jih postavlja tudi Slovenija.
Nove realnosti ministrstva
Po mnenju ministrstva je treba upoštevati, da se Evropa še vedno spopada z energetskimi in neenergetskimi posledicami vojne v Ukrajini, poleg tega se v zadnjih dveh letih pospešeno razvijajo obnovljivi viri v EU in to vpliva na razmere na trgu.
»Presodili smo, da je morda potrebnega malo več časa. Razlogi so trije. Trenutno kaže, da stvari tehnično morda še niso dovolj pripravljene, da bi lahko s 1. julijem zagotovili brezhibne obračune oziroma račune za končne odjemalce. Drugi razlog je poziv gospodarskih združenj, da potrebujejo prehodno obdobje za spremembo, saj so se že v zadnjih dveh letih soočali z visokimi cenami energije na trgu in bi jih zdaj dodatno prizadela še povišana omrežnina. Tretji razlog pa je, da je šla energetika v zadnjih dveh letih skozi izjemno turbulentno obdobje, soočali smo se z velikimi spremembami tako pri pri samih virih kot pri delovanju energetskih trgov v EU, in morda je to priložnost, da preden se taka velika sprememba uvede, še enkrat pogledamo, ali metodologija zajema nove realnosti,« je za STA povedala državna sekretarka na ministrstvu Tina Seršen.
Novi sistem obračunavanja omrežnine naj bi bil po prvotnih načrtih uveden 1. januarja 2024, nato je bila uvedba sprva preložena na 1. marec, nato pa na 1. julij 2024.
Metodologija zajema razvoj
»Ob tem naj dodam, da je po podatkih EUROSTAT strošek omrežnine za industrijo med najnižjimi v EU, pri največjih industrijskih porabnikih (skupina If), med katere sodi predvsem industrija jekla, pa je omrežnina druga najnižja med vsemi državami članicami EU in daleč pod povprečjem EU. To zelo nazorno kaže, da kljub temu, da se tej skupini odjemalcev omrežnina najbolj poviša, to nikakor ne more vplivati na njihov konkurenčni položaj,« pa meni Duška Godina.
»Ker so odjemalci, ki imajo sončno elektrarno in se ogrevajo na elektriko predvsem v zimskem obdobju, skoraj popolnoma enako odvisni od omrežja kot ostali odjemalci, je prav, da plačajo omrežnine toliko, kolikor dejansko uporabljajo omrežje, stroški pa se pravično porazdelijo. Prav ti odjemalci pa imajo možnost, da z majhno spremembo navad, kot sta, denimo, premikanje rabe toplotne črpalke ali polnjenje avtomobila v del dneva, ko je omrežnina nižja, strošek omrežnine znižajo,« še pojasnjuje Duška Godina.
Učinkovita raba omrežja je poleg pravične porazdelitve stroškov namreč ključen razlog za prenovo omrežnine. »Če omrežja ne bomo učinkovito uporabljali, bomo potrebovali bistveno več denarja in kadrov za razvoj in nadgradnjo omrežij, kar pa se skoraj v celoti financira iz omrežnine. Mope je tudi zato že pripravilo shemo spodbud za nakup hranilnikov za tiste, ki so v shemi net meteringa, prav tako ti odjemalci po novem ne bodo plačevali prispevka za obnovljive vire, uredba vlade je že bila v javni obravnavi. Tudi za to skupino ocenjujemo, da je vpliv prenove obračuna minimalen,« še dodaja direktorica Agencije za energijo.
