Tehnologija igra v našem vsakdanjem življenju čedalje pomembnejšo vlogo, tako na gospodarskem kot na osebnem področju. Da pa naprave, sistemi in aplikacije pravilno delujejo, potrebujejo njihovi razvijalci, proizvajalci in upravljavci ogromne količine zanesljivih podatkov.

Informacije o tem, kako se spreminjajo tehnološko pomembni parametri, zbirajo merilni inštrumenti, pomembno pa je predvsem, da zanesljivo delujejo, vse bolj pa tudi to, da podatke varno in učinkovito (pogosto v realnem času) posredujejo tistim, ki jih potrebujejo.

»Podjetja potrebujejo merilno opremo pri razvoju svojih izdelkov v različnih industrijah. Trenutno si ves svet prizadeva za čim manjši ogljični odtis, kar se kaže na višji učinkovitosti na področju električnih omrežij in e-mobilnosti. Izboljšujejo se varnostni standardi na področju letalstva in vesoljske tehnike. Vse več pa je 'dotrajanih' stavb in objektov, ki jih je treba nadzirati s sistemi za monitoring,« je o ključnih izzivih na področju meritev povedal Jure Knez, predsednik podjetja Dewesoft.

Slovensko tehnološko podjetje s sedežem v Trbovljah se posveča razvoju in proizvodnji merilnih naprav za najrazličnejšo uporabo. S podružnico je prisotno tudi v ZDA, doma in v svetu pa zaposluje že več kot 400 sodelavcev.

»Pretekla leta so bila za Dewesoft prelomna. Zrasli smo po tržnem deležu, a tisto, kar največ šteje, je zavezanost inovacijam. Ta je prinesla pomembne mejnike v našem razvoju: od uspešne dostave novega samostojnega sistema za zajemanje podatkov Obsidian do razvoja lastnega senzorja za merjenje tokov. Podali smo se v partnerstvo z globalnim konkurentom HBK, da bi ustvarili openDAQ, odprti globalni standard v svetu merilne tehnike, ki že vzbuja pozornost. Razvili smo tudi X linijo instrument, ki pomeni novo dimenzijo za naše stranke. Še pred nekaj leti nismo niti sanjali, da bo mogoče kaj takšnega,« je povedal Knez.

Inovacijam koristi osebni stik

Odnose s sedanjimi in potencialnimi uporabniki svojih rešitev negujejo tudi s pomočjo osebnih stikov – sredi aprila so na merilni konferenci gostili visokotehnološke velikane sveta, kot so BMW, Mercedes-Benz, Volvo, Scania, Jaguar, Rolls-Royce, Siemens, Airbus, Michelin, MAN, OneSubsea, ESO, Clemessy, Air France.

Konferenca je udeležencem iz 39 držav omogočila priložnost osebnega stika z mednarodno ekipo Dewesoftovih strokovnjakov. Izvajali so praktične delavnice in tako v živo, v realnem času prikazali, kako njihove inovacije rešujejo kompleksne merilne izzive, pa najsi gre za vesoljsko tehnologijo, samovozeča vozila ali nadzorovanje varnosti mostov. S predavanji o načinu uporabe merilne tehnike so se predstavile tudi Dewesoftove stranke, na forumih pa je bil govor o nadaljnjih korakih razvoja avtomobilov, vesoljske tehnologije ter drugih ved tehnike.

»Podjetja potrebujejo merilno opremo pri razvoju svojih izdelkov v različnih industrijah,« pravi Jure Knez. FOTO: Dewesoft

»Merilno konferenco vidimo kot platformo za sodelovanje, izmenjavo znanja in strokovno rast naših strank ter razvojnih inženirjev različnih industrij. Ne gre le za predstavitev naših izdelkov in programske opreme na področju merilne tehnologije; gre za spodbujanje skupnosti, ki vžiga inovacije za spodbujanje napredka človeštva,« je povedal Knez.

In za katere probleme s področja meritev in merilne tehnike iščejo dogovore v gospodarstvu? »Vzdrževalci cestne infrastrukture hočejo na mostovih meriti vibracije, naklone, raztezke in podobno, s čimer zaznavajo lastnosti konstrukcije. Na podlagi podatkov, ki jih pridobijo z našimi napravami, ugotavljajo, kateri mostovi so najbolj prioritetno potrebni obnove. Mostov v slabem stanju je namreč preveč, da bi jih lahko popravljali ali pregledovali vse naenkrat, zato morajo na podlagi meritev ugotoviti, kateri so najbolj kritični. Operaterji vetrnih elektrarn na vodi želijo podaljševati življenjsko dobo vetrnic. Za ta namen od nas potrebujejo podobno opremo za meritve vibracij, naklonov in raztezkov, kot se uporablja tudi na mostovih,« je pojasnil Knez.

Izziva sta točnost in povezljivost

Splošni izziv pri merilni tehniki je, da so vrednosti, ki jih izmerimo, točne, tudi pri višjih pasovni širini, kjer se skrivajo dodatne informacije o preizkušancu. Izziv se skriva tudi v sami povezljivosti naprav, enostavnosti dostopa izmerjenih vrednosti, časovni sinhronizaciji in odprtosti sistemov. Vse to se kaže v višjih frekvencah zajema, večjem številu merjenih parametrov, digitalizaciji senzorjev, kar nam omogoča vse močnejše procesorske moči dostopne elektronike.

»Na področju monitoriranja mostov in vetrnic je najpomembneje, da razvijamo senzorje, ki so čim bolj enostavni za namestitev in uporabo. Samo lani se je namestilo več kot 2000 naših senzorjev na mostovih in nadvozih v Italiji, zato morajo biti enostavni za uporabo in namestitev ter morajo biti zelo zanesljivi pri delovanju, saj je ponovna inštalacija zelo draga. Hkrati moramo razvijati nove senzorje, ki delujejo s čim nižjo porabo energije, saj si stranke želijo, da delujejo na bateriji tako rekoč 'za vedno',« je ponazoril Knez.

Dawesoft se je odločil tudi za neposredno sodelovanje z enim od svojih tekmecev – ustanovili so skupno podjetje z nemško družbo HBK, enim največjih proizvajalcev merilnih naprav na svetu. »Družba HBK je naš konkurent, vendar imamo na področju razvoja podoben interes. Misija je razviti in postaviti globalni standard v svetu merilne tehnike, poimenovan openDAQ, kar predstavlja napoved prebojne tehnološke inovacije,« je povedal Knez.

»V industriji merilnih sistemov je z uporabniškega vidika do zdaj veljalo, da merilne naprave med seboj niso zamenljive. Vsak ponudnik je razvil svojo strojno in programsko opremo, ki ni kompatibilna s konkurenčnimi. V nekaterih primerih celo naprave istega podjetja niso kompatibilne med seboj. Cilj je to spremeniti in izboljšati uporabniško izkušnjo prek še nevidene interoperabilnosti naprav, kar bo omogočilo nov programski vmesnik in standardizacijo, ki bo sprostila na tisoče inženirskih ur, ki se bodo uporabile za druge namene,« je še dodal.

Standard v tej enačbi predstavlja rešitev kot osrednji, manjkajoči del sestavljanke, ki bo inštitutom in razvojnim industrijskim podjetjem omogočil dvig učinkovitosti, produktivnosti in razvojne hitrosti. Uporabniki bodo dobili to, kar čedalje bolj potrebujejo: interoperabilnost med različnimi napravami in sistemi, v prihodnosti pa tudi standardizirano okolje za razvoj programske opreme.