Optimizem med finančnimi direktorji plahni
Po študiji Deloitta so glavna tveganja za finančnike višji stroški poslovanja, pomanjkanje delovne sile ter negotovo davčno in zakonodajno okolje.
Odpri galerijo
Finančnikov ne prepriča davčna reforma, ki jo oblikujejo v resorju ministra Andreja Bertonclja. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Slovenski finančni direktorji vidijo glavna tveganja v zvišanju stroškov poslovanja in pomanjkanju kvalificirane delovne sile. Zdaj so sicer relativno bolj optimistični v primerjavi s kolegi iz Srednje in Vzhodne Evrope, se pa tudi njihova pričakovanja glede letošnje gospodarske rasti in zaposlovanja v Sloveniji umirjajo, kaže mednarodna anketa, ki so jo v družbi Deloitte opravili med 674 finančnimi direktorji (53 iz Slovenije) iz 17 držav.
Kar zadeva vire financiranja, naši finančniki najbolj prisegajo na bančna posojila in notranje vire – takšnega mnenja je pri zdajšnjih nizkih obrestnih merah kar dobrih 70 odstotkov direktorjev –, manj pa uporabljajo korporativno zadolževanje in kapitalske vložke. To še posebej velja v zadnjih dveh letih, ko se povpraševanje po posojilih krepi zaradi oživitve investicijskega cikla.
Sicer pa naše finančne direktorje kar precej moti tudi negotovo davčno in zakonodajno okolje, je še poudarila direktorica Deloitta Slovenija Barbara Žibret Kralj.
Napovedana davčna reforma, ki jo pripravljajo na ministrstvu za finance, je po mnenju finančnikov predvsem kozmetični popravek, večjih in potrebnih sprememb pa ni pričakovati. V Deloittu so sicer zadovoljni z načrtovano spremembo dohodninske lestvice, ki prinaša razbremenitev srednjega razreda, opozarjajo pa na negativne poledice načrtovanega dviga davka na dohodek pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov, ki že begajo tudi tuje investitorje.
Zaskrbljeni pa so tudi zaradi predvodene minimalne petodstotne obdavčitve pravnih oseb, ki jo razumejo kot efektivno davčno stopnjo, ter načrtovanega dviga obdavčitve dohodkov iz kapitala na 30 odstotkov. Pri zadnjem gre Slovenija v nasprotno smer od sosednje Hrvaške, ki obdavčitev kapitala znižuje.
In kaj so v obdobju, ko se povečujejo geopolitična tveganja po svetu, glavna prihodnja finančno-politična tveganja v Sloveniji?
»V krizi smo pri nas na nekaterih področjih malo počistili odvečno maščobo, zdaj pa smo si jo nabrali nazaj. Na eni strani smo malo dvignili davčne prihodke, in namesto da bi malo razmislili, kaj bi lahko pametnega naredili s tem denarjem, smo ga takoj pokurili in dvignili javne izdatke. Če se bo v prihodnje zgodilo to gospodarsko ohlajanje, če pride bodisi do krize ali pa recesije, bomo morali javne izdatke spet rezati in to bo lahko zelo boleče. Naša vlada je dobila stabilnost predvsem zaradi gospodarske stabilnosti. Lahko se zgodi, da bomo spet imeli vsako leto volitve, največji strošek pa bi bila lahko gospodarska in socialna nestabilnost,« pravi odgovorni partner Deloitta za jadransko regijo Yuri Sidorovich in dodaja, da »bi morali v letih debelih krav nekaj privarčevati za obdobje suhih krav. Žal se tega slovenski politiki ne zavedajo.«
Kar zadeva vire financiranja, naši finančniki najbolj prisegajo na bančna posojila in notranje vire – takšnega mnenja je pri zdajšnjih nizkih obrestnih merah kar dobrih 70 odstotkov direktorjev –, manj pa uporabljajo korporativno zadolževanje in kapitalske vložke. To še posebej velja v zadnjih dveh letih, ko se povpraševanje po posojilih krepi zaradi oživitve investicijskega cikla.
Sicer pa naše finančne direktorje kar precej moti tudi negotovo davčno in zakonodajno okolje, je še poudarila direktorica Deloitta Slovenija Barbara Žibret Kralj.
Minister za finance Andrej Bertoncelj paketu sprememb, ki so jih pripravili na ministrstvu, pravi kar davčna reforma. Pripravili smo vodnik po teh spremembah, njihovih učinkih in pomanjkljivostih.
Med drugim odgovarjamo na vprašanja, ali so predlagane spremembe davčna reforma, koliko višje bodo plače in zakaj davek na nepremičnine ni del davčnega paketa. Jutri v Delu in na Delo.si!
Med drugim odgovarjamo na vprašanja, ali so predlagane spremembe davčna reforma, koliko višje bodo plače in zakaj davek na nepremičnine ni del davčnega paketa. Jutri v Delu in na Delo.si!
Davčna reforma kot kozmetični popravek
Napovedana davčna reforma, ki jo pripravljajo na ministrstvu za finance, je po mnenju finančnikov predvsem kozmetični popravek, večjih in potrebnih sprememb pa ni pričakovati. V Deloittu so sicer zadovoljni z načrtovano spremembo dohodninske lestvice, ki prinaša razbremenitev srednjega razreda, opozarjajo pa na negativne poledice načrtovanega dviga davka na dohodek pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov, ki že begajo tudi tuje investitorje.
Zaskrbljeni pa so tudi zaradi predvodene minimalne petodstotne obdavčitve pravnih oseb, ki jo razumejo kot efektivno davčno stopnjo, ter načrtovanega dviga obdavčitve dohodkov iz kapitala na 30 odstotkov. Pri zadnjem gre Slovenija v nasprotno smer od sosednje Hrvaške, ki obdavčitev kapitala znižuje.
Zamujeno obdobje debelih krav v Sloveniji
In kaj so v obdobju, ko se povečujejo geopolitična tveganja po svetu, glavna prihodnja finančno-politična tveganja v Sloveniji?
»V krizi smo pri nas na nekaterih področjih malo počistili odvečno maščobo, zdaj pa smo si jo nabrali nazaj. Na eni strani smo malo dvignili davčne prihodke, in namesto da bi malo razmislili, kaj bi lahko pametnega naredili s tem denarjem, smo ga takoj pokurili in dvignili javne izdatke. Če se bo v prihodnje zgodilo to gospodarsko ohlajanje, če pride bodisi do krize ali pa recesije, bomo morali javne izdatke spet rezati in to bo lahko zelo boleče. Naša vlada je dobila stabilnost predvsem zaradi gospodarske stabilnosti. Lahko se zgodi, da bomo spet imeli vsako leto volitve, največji strošek pa bi bila lahko gospodarska in socialna nestabilnost,« pravi odgovorni partner Deloitta za jadransko regijo Yuri Sidorovich in dodaja, da »bi morali v letih debelih krav nekaj privarčevati za obdobje suhih krav. Žal se tega slovenski politiki ne zavedajo.«
