Pandemija pritisnila na javni dolg v evrskem območju
Javni dolg v 19 državah z evrom se je konec septembra lani povzpel na 11.112 milijard evrov oziroma povprečno 97,3 odstotka BDP, Slovenija še pod povprečjem.
Odpri galerijo
Dolžniško breme v Evropi se povečuje, javni dolg v evrskem območju je povprečno že blizu stotim odstotkom BDP. FOTO:Yves Herman/Reuters
Posledice pandemije in obsežnih fiskalnih ukrepov za njihovo ublažitev so v tretjem četrtletju lanskega leta vplivale na povečanje javnega dolga v državah evrskega območja in Unije, njegov delež v BDP pa se je povečal tudi zaradi upada gospodarstva in znižanja samega bruto domačega proizvoda, izhaja iz zadnjih podatkov evropskega statističnega organa Eurostata.
Javni dolg v 19 državah z evrom se je tako zvišal na težko predstavljivih 11.112 milijard evrov oziroma povprečno 97,3 odstotka BDP, v celotni Uniji pa je znašal slabih tisoč milijard evrov več oziroma povprečno 89,8 odstotka BDP. V Sloveniji se je v tretjem četrtletju lani javni dolg povzpel na 78,5 odstotka BDP oziroma 36,7 milijarde evrov in je bil za približno desetino večji kot leto prej.
Države z daleč največjim bremenom javnega dolga v BDP so bile konec septembra lani predvsem tiste z južnega dela evrodežele, in sicer Grčija (199,9 odstotka), Italija (154,2), Portugalska (130,8), Ciper (119,5), Francija (116,5), Španija (114,1) in Belgija (113,2), najmanj pa so bile zadolžene Estonija, kjer delež javnega dolga v BDP znaša vsega 18,5 odstotka, ter Bolgarija in Luksemburg, kjer je pri dobrih 25 odstotkih.
Veliko povečanje javnega dolga zlasti v evrskem območju je posledica novega zadolževanja in javnofinančnih primanjkljajev, ki so sicer v lanskem prvem četrtletju znašali povprečno 4,1, v drugem pa rekordnih 11,7 odstotka BDP. V tretjem četrtletju se je povprečni primanjkljaj sicer nato zmanjšal na 5,7 odstotka BDP, predvsem zaradi višje rasti prihodkov in nižjih izdatkov, še ugotavlja Eurostat.
Javni dolg v 19 državah z evrom se je tako zvišal na težko predstavljivih 11.112 milijard evrov oziroma povprečno 97,3 odstotka BDP, v celotni Uniji pa je znašal slabih tisoč milijard evrov več oziroma povprečno 89,8 odstotka BDP. V Sloveniji se je v tretjem četrtletju lani javni dolg povzpel na 78,5 odstotka BDP oziroma 36,7 milijarde evrov in je bil za približno desetino večji kot leto prej.
Države z daleč največjim bremenom javnega dolga v BDP so bile konec septembra lani predvsem tiste z južnega dela evrodežele, in sicer Grčija (199,9 odstotka), Italija (154,2), Portugalska (130,8), Ciper (119,5), Francija (116,5), Španija (114,1) in Belgija (113,2), najmanj pa so bile zadolžene Estonija, kjer delež javnega dolga v BDP znaša vsega 18,5 odstotka, ter Bolgarija in Luksemburg, kjer je pri dobrih 25 odstotkih.
Veliko povečanje javnega dolga zlasti v evrskem območju je posledica novega zadolževanja in javnofinančnih primanjkljajev, ki so sicer v lanskem prvem četrtletju znašali povprečno 4,1, v drugem pa rekordnih 11,7 odstotka BDP. V tretjem četrtletju se je povprečni primanjkljaj sicer nato zmanjšal na 5,7 odstotka BDP, predvsem zaradi višje rasti prihodkov in nižjih izdatkov, še ugotavlja Eurostat.
