V banko Lon irski sklad Kylin Prime Fund
Novega lastnika Lona po dostopnih podatkih zastopa odvetniška pisarna Senica.
Odpri galerijo
Denes se izteče drugi krog dokapitalizacije Lona. FOTO: Arhiv banke Lon
Solastnik banke Lon bo, kot kaže, postal irski sklad Kylin Prime Fund, ki je po naših informacijah kupil vse delnice v drugem krogu dokapitalizacije in tako pridobil slabih 16 odstotkov kranjske banke. Za odkup deležev se je menda že dogovoril tudi z nekaterimi aktualnimi lastniki, tako da bi lahko dosegel celo polovični delež. Petrol Lona ne bo prevzel, ker se z največjimi lastniki ni mogel dogovoriti o ceni.
Irski sklad ima sedež v Švici in podružnice v Veliki Britaniji, Irski, na Cipru, v Malti in Italiji, za njim pa naj bi menda stal kitajski kapital, v Sloveniji ga po dostopnih informacijah zastopa odvetniška pisarna Senica. V drugem krogu dokapitalizacije Lona, ki je bila namenjena iskanju strateškega lastnika, je bilo na voljo 18.400 delnic banke Lon po ceni 105 evrov, kar skupaj znese slaba dva milijona evrov.
Irski sklad je tako kot Petrol ta mesec opravil skrbni pregled nekdanje hranilnice.
Petrol je bil pripravljen kupiti najmanj 75-odstotni delež, a so od tega za zdaj odstopili. Za pridobitev večinskega vpliva bi moral odkupiti še deleže obstoječih lastnikov, kjer pa se je po naših informacijah zalomilo pri ceni. Pri tem se je menda Petrol najbolj razhajala s krogom Sergeja Racmana, ki je pričakoval skoraj dvojno dokapitalizacijsko ceno, nekoliko bližje pa je bil z lastniki, ki so blizu Otmarju Zornu.
Drugi krog dokapitalizacije je bil, kot rečeno, namenjen predvsem vstopu strateškega lastnika, saj je Hranilnica Lon kapitalske zahteve Banke Slovenije izpolnila že z minulimi dokapitalizacijami. V prvem krogu so imeli prednost obstoječi lastniki in to večinoma tudi izkoristili. To še zlasti velja za družbe Sergeja Racmana. Alea Iacta, Astraea Investicije dva ter Reit so po dostopnih podatkih skupaj pridobile več kot 13,8-odstotni delež hranilnice. V Racmanov krog nekateri prištevajo še družbo Siri, ki je po zadnji dokapitalizaciji dosegla 10,01-odstotni delež hranilnice, družbo Uprafin (1,52 odstotka), družbo Pre (1,34 odstotka) ter družbo Sekavčnik in družbeniki. Ta je v lastništvo Hranilnice Lon vstopila v začetku maja, ko je takrat 3,74-odstotni delež odkupila od Alee Iacta. Lastnik družbe je Aleksander Sekavčnik, Racmanov dolgoletni poslovni partner. Sekavčnikov majski nakup delnic Hranilnice Lon so nekateri tako dejansko označili zgolj za prenos delnic, namenjen izpolnjevanju zahtev regulatorja.
Skladno z zakonom o bančništvu potrebuje lastnik banke za več kot desetodstotni delež dovoljenje Banke Slovenije, ki ga pa Racman oziroma z njim povezane družbe po dostopnih podatkih nimajo. Čeprav nobena sama ne presega desetodstotnega deleža, je Banka Slovenije po naših podatkih proti njim letos spomladi že ukrepala. Takrat so imele družbe skupaj precej manjši delež, a več kot deset odstotkov. Banka Slovenije je po naših podatkih ocenila, da družbe delujejo usklajeno oziroma imajo sklenjen delničarski sporazum in jih je zato obravnavala kot kvalificiranega imetnika. Ker družbe niso niti zahtevale niti pridobile dovoljenja Banke Slovenije za pridobitev kvalificiranega deleža, so te po mnenju Banke Slovenije neupravičene imetnice delnic, ki presegajo desetodstotni delež. Za vse delnice, ki so ta delež presegale, družbe iz kroga Sergeja Racmana tako ne bi smele imeti glasovalnih pravic. Banka Slovenije je Racmanovim družbam izdala odredbo o odsvojitvi delnic, hranilnici pa menda naložila, da jim ne sme dovoliti uresničevanja glasovalnih pravic. Kasneje so ugotovili, da družbe kvalificiranega deleža niso več presegale, a po vpisu delnic prvega kroga dokapitalizacije ta teden se je njihov delež znova povečal.
V Banki Slovenije konkretnih nadzorniških postopkov ne komentirajo.
Irski sklad ima sedež v Švici in podružnice v Veliki Britaniji, Irski, na Cipru, v Malti in Italiji, za njim pa naj bi menda stal kitajski kapital, v Sloveniji ga po dostopnih informacijah zastopa odvetniška pisarna Senica. V drugem krogu dokapitalizacije Lona, ki je bila namenjena iskanju strateškega lastnika, je bilo na voljo 18.400 delnic banke Lon po ceni 105 evrov, kar skupaj znese slaba dva milijona evrov.
Irski sklad je tako kot Petrol ta mesec opravil skrbni pregled nekdanje hranilnice.
Petrol je bil pripravljen kupiti najmanj 75-odstotni delež, a so od tega za zdaj odstopili. Za pridobitev večinskega vpliva bi moral odkupiti še deleže obstoječih lastnikov, kjer pa se je po naših informacijah zalomilo pri ceni. Pri tem se je menda Petrol najbolj razhajala s krogom Sergeja Racmana, ki je pričakoval skoraj dvojno dokapitalizacijsko ceno, nekoliko bližje pa je bil z lastniki, ki so blizu Otmarju Zornu.
Banka Slovenije nad Racmanove družbe?
Drugi krog dokapitalizacije je bil, kot rečeno, namenjen predvsem vstopu strateškega lastnika, saj je Hranilnica Lon kapitalske zahteve Banke Slovenije izpolnila že z minulimi dokapitalizacijami. V prvem krogu so imeli prednost obstoječi lastniki in to večinoma tudi izkoristili. To še zlasti velja za družbe Sergeja Racmana. Alea Iacta, Astraea Investicije dva ter Reit so po dostopnih podatkih skupaj pridobile več kot 13,8-odstotni delež hranilnice. V Racmanov krog nekateri prištevajo še družbo Siri, ki je po zadnji dokapitalizaciji dosegla 10,01-odstotni delež hranilnice, družbo Uprafin (1,52 odstotka), družbo Pre (1,34 odstotka) ter družbo Sekavčnik in družbeniki. Ta je v lastništvo Hranilnice Lon vstopila v začetku maja, ko je takrat 3,74-odstotni delež odkupila od Alee Iacta. Lastnik družbe je Aleksander Sekavčnik, Racmanov dolgoletni poslovni partner. Sekavčnikov majski nakup delnic Hranilnice Lon so nekateri tako dejansko označili zgolj za prenos delnic, namenjen izpolnjevanju zahtev regulatorja.
Skladno z zakonom o bančništvu potrebuje lastnik banke za več kot desetodstotni delež dovoljenje Banke Slovenije, ki ga pa Racman oziroma z njim povezane družbe po dostopnih podatkih nimajo. Čeprav nobena sama ne presega desetodstotnega deleža, je Banka Slovenije po naših podatkih proti njim letos spomladi že ukrepala. Takrat so imele družbe skupaj precej manjši delež, a več kot deset odstotkov. Banka Slovenije je po naših podatkih ocenila, da družbe delujejo usklajeno oziroma imajo sklenjen delničarski sporazum in jih je zato obravnavala kot kvalificiranega imetnika. Ker družbe niso niti zahtevale niti pridobile dovoljenja Banke Slovenije za pridobitev kvalificiranega deleža, so te po mnenju Banke Slovenije neupravičene imetnice delnic, ki presegajo desetodstotni delež. Za vse delnice, ki so ta delež presegale, družbe iz kroga Sergeja Racmana tako ne bi smele imeti glasovalnih pravic. Banka Slovenije je Racmanovim družbam izdala odredbo o odsvojitvi delnic, hranilnici pa menda naložila, da jim ne sme dovoliti uresničevanja glasovalnih pravic. Kasneje so ugotovili, da družbe kvalificiranega deleža niso več presegale, a po vpisu delnic prvega kroga dokapitalizacije ta teden se je njihov delež znova povečal.
V Banki Slovenije konkretnih nadzorniških postopkov ne komentirajo.
