Ponaredki odžirajo podjetjem promet, proračunom pa denar
Poročilo Urada EU za intelektualno lastnino ocenjuje, da so proračuni članic EU zaradi ponaredkov ob 15 milijard evrov na leto.
Odpri galerijo
Kozmetika je najpogosteje ponarejano blago. FOTO Igor Zaplatil/Delo
Članice EU vsako leto izgubijo zaradi ponarejanja 15 milijard evrov javnofinančnih prihodkov, ugotavlja novo poročilo Urada EU za intelektualno lastnino (EUIPO). Poleg manka v proračunskih prihodkih lahko ponarejanje podpira tudi huda kazniva dejanja, kot je na primer trgovina s prepovedanimi drogami ali pranje denarja.
Zaradi ponarejanja so namreč proračuni prikrajšani za neposredne ali posredne davke ter socialne prispevke, ki jih nezakoniti proizvajalci ne plačajo. Poleg tega se po oceni urada EUIPO v sektorjih kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego, vina in žganih pijač, farmacevtskih izdelkov ter igrač in iger vsako leto zaradi ponaredkov prodaja manjša za do 19 milijard evrov. Preizkušanje pri ponaredkih ni enako strogo kot pri pristnih izdelkih, kar pomeni, da je njihova varnost za uporabnika okrnjena.
Zlasti v sektorju kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego se je glede na podobno analizo EUIPO iz leta 2019 obseg prodaje zmanjšal za več kot 2,5 milijarde evrov. To je največ v vseh proučevanih sektorjih. Prodaja kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego v EU znaša 9,6 milijarde evrov, torej je manko prometa kar 14,1 odstoten. V Sloveniji je zmanjšanje 9,3-odstotno, kar ustreza 14 milijonom evrov na leto. Glede na oceno izpred leta dni je upa kar 4 milijone evrov večji.
Analiza urada EUIPO kaže, da so bili evidentirani nevarni ponarejeni izdelki ocenjeni kot resno tveganje za potrošnike. Večina tega blaga je bila namenjena otrokom, in sicer je šlo za igrače, izdelke za varstvo otrok ali otroška oblačila.
Po besedah izvršnega direktorja urada EUIPO Christiana Archambeauja je ponarejanje kaznivo dejanje, pri katerem ne gre brez žrtev: »Ponarejeni izdelki odžirajo promet zakonitim podjetjem, vlade pa prikrajšajo za prepotrebne prihodke. Prinašajo tudi očitna tveganja za varnost in zdravje njihovih uporabnikov. Toda kot kažejo izsledki našega sodelovanja z Europolom, lahko prihodki, pridobljeni s ponarejanjem, podpirajo tudi huda kazniva dejanja organiziranega kriminala. Za celovito reševanje tega vprašanja je potrebno usklajeno mednarodno ukrepanje na vseh ravneh.«
Poročilo med drugim vključuje podatke o deležih ponarejenega in piratskega blaga v mednarodni trgovini ter o ekonomskem prispevku gospodarskih panog, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, h gospodarski rasti in zaposlovanju. Vsebuje tudi nova spoznanja o tem, kako mala in srednja podjetja uporabljajo intelektualno lastnino.
Zaradi ponarejanja so namreč proračuni prikrajšani za neposredne ali posredne davke ter socialne prispevke, ki jih nezakoniti proizvajalci ne plačajo. Poleg tega se po oceni urada EUIPO v sektorjih kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego, vina in žganih pijač, farmacevtskih izdelkov ter igrač in iger vsako leto zaradi ponaredkov prodaja manjša za do 19 milijard evrov. Preizkušanje pri ponaredkih ni enako strogo kot pri pristnih izdelkih, kar pomeni, da je njihova varnost za uporabnika okrnjena.
Kritična je kozmetika
Zlasti v sektorju kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego se je glede na podobno analizo EUIPO iz leta 2019 obseg prodaje zmanjšal za več kot 2,5 milijarde evrov. To je največ v vseh proučevanih sektorjih. Prodaja kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego v EU znaša 9,6 milijarde evrov, torej je manko prometa kar 14,1 odstoten. V Sloveniji je zmanjšanje 9,3-odstotno, kar ustreza 14 milijonom evrov na leto. Glede na oceno izpred leta dni je upa kar 4 milijone evrov večji.
Slovenski proračun izgubi na leto okoli 14 milijionov evrov. FOTO Finančna Uprava RS
Analiza urada EUIPO kaže, da so bili evidentirani nevarni ponarejeni izdelki ocenjeni kot resno tveganje za potrošnike. Večina tega blaga je bila namenjena otrokom, in sicer je šlo za igrače, izdelke za varstvo otrok ali otroška oblačila.
Tveganje tudi za varnost
Po besedah izvršnega direktorja urada EUIPO Christiana Archambeauja je ponarejanje kaznivo dejanje, pri katerem ne gre brez žrtev: »Ponarejeni izdelki odžirajo promet zakonitim podjetjem, vlade pa prikrajšajo za prepotrebne prihodke. Prinašajo tudi očitna tveganja za varnost in zdravje njihovih uporabnikov. Toda kot kažejo izsledki našega sodelovanja z Europolom, lahko prihodki, pridobljeni s ponarejanjem, podpirajo tudi huda kazniva dejanja organiziranega kriminala. Za celovito reševanje tega vprašanja je potrebno usklajeno mednarodno ukrepanje na vseh ravneh.«
Poročilo med drugim vključuje podatke o deležih ponarejenega in piratskega blaga v mednarodni trgovini ter o ekonomskem prispevku gospodarskih panog, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, h gospodarski rasti in zaposlovanju. Vsebuje tudi nova spoznanja o tem, kako mala in srednja podjetja uporabljajo intelektualno lastnino.
