Prihajajo slabši časi, kako se bodo odzvale banke
Pred bankami izziva zmanjšanje gospodarske aktivnosti in digitalizacija.
Odpri galerijo
Blaž Brodnjak. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Brdo pri Kranju – Če bo prišlo do večjega zmanjšanja ekonomske aktivnosti, bo velik izziv, da bančniki ne bomo preveč zategovali vajeti in prizadeli denarnega toka družb, je opozoril predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak in bankirje pozval k
Ekonomske razmere v Sloveniji so ugodne; ni posebnih tveganj v ekonomskem in bančnem sistemu. Neravnovesje je sicer v naraščujočem nepremičninskem trgu, vendar drugače kot pred krizo leta 2008 to ni posledica prekomernega kreditiranja, je na Dnevu slovenskih bančnikov dejal namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc: »Mednarodno okolje ni tako jasno; tam je precej tveganj in ne vemo, kaj se bo dogajalo in kako bo vplivalo na slovensko okolje.« Evropski bankirji so kot glavna tveganja izpostavili politično negotovost v povezavi z visokim dolgom Italije in protekcionizem.
Ni vprašanje, ali bo prišlo do krčenja ekonomske aktivnosti, ker se ta že dogaja, je poudaril Blaž Brodnjak. Nemško gospodarstvo se je v tretjem četrtletju skrčilo za 0,2 odstotka na četrtletni ravni. Ker je Nemčija najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica, bodo umirjanje nemškega gospodarskega stroja čutila tudi slovenska podjetja. Ta že opažajo zmanjšanje povpraševanja iz Nemčije, kar prizadane številne sektorje. »Zmanjšalo se je povpraševanje tudi po govejih kožah, ki jih uporabljajo za usnjene sedeže v avtomobilih,« je ponazoril Brodnjak.
»Trendi rasti se hitro zmanjšujejo. To je trenutek, ko se moramo zavesti, da zna priti do konkretnejšega popravka ekonomske aktivnosti, ki bo zahteval ustrezen odziv bančnega sektorja,« je dodal Brodnjak. »Slovenci imamo svežo izkušnjo v prestrukturiranju gospodarstva; imamo znanje, izkušnje in talent, da se bomo znali odzvati. Moramo pa biti na to pozorni. Pozivam na odgovornost vse, da bomo tokrat sodelovali in prihodnje obdobje premostili s čim manj pretresa,« je kolegom bankirjem sporočil Brodnjak.
Tako gospodarstvo, ki je med manj zadolženimi v EU, kot bančni sektor sta na krizo bolje pripravljena kot pred desetletjem, je dejal Brodnjak. Bančni sektor je robustnejši, neodvisen od mednarodnih finančnih trgov, likvidnost je na rekordnih ravneh, sektor je močno kapitaliziran.
Dolenc je dejal, da Banka Slovenije sporoča bankam, naj se očistijo slabih terjatev. Tu so dosegle velik napredek, a niso še na želenem nivoju: »Banke bodo v nov cikel vstopile z očiščenimi bilancami, visokimi kreditnimi standardi in ustreznimi mehanizmi zgodnjega opozarjanja, kar je velik napredek na to, kar smo spremljali pred zadnjo krizo.« Bolje so pripravljeni tudi regulatorji in bančno okolje.
John Denhof, predsednik uprave Nove KBM, je poudaril, da so med drugim previdni pri odobravanju kreditov z zelo dolgo ročnostjo in nizko obrestno mero, čistijo portfelj in so selektivni pri izbiri strank. Velika podjetja, s katerimi sodelujejo, imajo po njegovih besedah pri nemških strankah polna naročila tudi za prihodnje leto: »Ko se bodo gospodarski šoki zgodili – zagotovo se bodo, morda ne tako hitro, kot vsi mislijo – delamo vse, da bomo na to pripravljeni.«
Medtem ko Brodnjak največjo pozornost namenja prihajajočim slabšim gospodarskim časom, je digitalizacija zanj domača naloga, ki jo banke morajo narediti, sicer bodo imele težave s preživetjem: »Slovenski bančni sistem ni več med manj razvitimi v Evropi, ko gre za digitalne storitve, hitro se premikamo v smeri, da bomo med bolj razvitimi.«
Po besedah predsednika uprave Intese Sanpaolo v Sloveniji, ki se tudi s selitvijo v Ljubljano preusmerja iz regionalne v nacionalno banko, Jozefa Kausicha, bo potrebna prava kombinacija med digitalnim poslovanjem in poslovalnicami: »Slednje so pomembne za strateške odločitve v življenju, denimo investiranja denarja in najema hipotekarnega kredita.«
Tudi po Brodnjakovih besedah bodo stranke prišle v poslovalnice na pogovor s strokovnjakom glede rešitve stranovanjskega vprašanja, dolgoročnih oblik varčevanja, upravljanja premoženja, zavarovalniških produktov: »Potenciala je ogromno. Računamo tudi na korenito pokojninsko reformo, ki bo ljudi spodbudila v vlaganje v pokojninsko zavarovanje.«
Metod Dragonja, državni sekretar na finančnem ministrstvu, je glede pokojninskega varčevanja odgovoril, da je treba v slovenski pravni red v prvem četrtletju prihodnjega leta prenesti evropsko direktivo o delovanju skladov na področju pokojninskega zavarovanja. Z ministrstvom za delo so ustanovili delovno skupino za rešitev teh vprašanj. Segment pokojninskih zavarovanj bo urejen v posebnem zakonu, bo izločen iz pokojninskega zakona in bo ustvaril pogoje za delovanje pokojninskih skladov, je napovedal Dragonja. Prioriteta je sicer trenutno zakon o zagotovitvi pravnega varstva razlaščenih razlaščenih vlagateljev v bančni sanaciji, je dodal.
Ekonomske razmere v Sloveniji so ugodne; ni posebnih tveganj v ekonomskem in bančnem sistemu. Neravnovesje je sicer v naraščujočem nepremičninskem trgu, vendar drugače kot pred krizo leta 2008 to ni posledica prekomernega kreditiranja, je na Dnevu slovenskih bančnikov dejal namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc: »Mednarodno okolje ni tako jasno; tam je precej tveganj in ne vemo, kaj se bo dogajalo in kako bo vplivalo na slovensko okolje.« Evropski bankirji so kot glavna tveganja izpostavili politično negotovost v povezavi z visokim dolgom Italije in protekcionizem.
Ni vprašanje, ali bo prišlo do krčenja ekonomske aktivnosti, ker se ta že dogaja, je poudaril Blaž Brodnjak. Nemško gospodarstvo se je v tretjem četrtletju skrčilo za 0,2 odstotka na četrtletni ravni. Ker je Nemčija najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica, bodo umirjanje nemškega gospodarskega stroja čutila tudi slovenska podjetja. Ta že opažajo zmanjšanje povpraševanja iz Nemčije, kar prizadane številne sektorje. »Zmanjšalo se je povpraševanje tudi po govejih kožah, ki jih uporabljajo za usnjene sedeže v avtomobilih,« je ponazoril Brodnjak.
»Trendi rasti se hitro zmanjšujejo. To je trenutek, ko se moramo zavesti, da zna priti do konkretnejšega popravka ekonomske aktivnosti, ki bo zahteval ustrezen odziv bančnega sektorja,« je dodal Brodnjak. »Slovenci imamo svežo izkušnjo v prestrukturiranju gospodarstva; imamo znanje, izkušnje in talent, da se bomo znali odzvati. Moramo pa biti na to pozorni. Pozivam na odgovornost vse, da bomo tokrat sodelovali in prihodnje obdobje premostili s čim manj pretresa,« je kolegom bankirjem sporočil Brodnjak.
Bolje kot pred desetletjem
Tako gospodarstvo, ki je med manj zadolženimi v EU, kot bančni sektor sta na krizo bolje pripravljena kot pred desetletjem, je dejal Brodnjak. Bančni sektor je robustnejši, neodvisen od mednarodnih finančnih trgov, likvidnost je na rekordnih ravneh, sektor je močno kapitaliziran.
Dolenc je dejal, da Banka Slovenije sporoča bankam, naj se očistijo slabih terjatev. Tu so dosegle velik napredek, a niso še na želenem nivoju: »Banke bodo v nov cikel vstopile z očiščenimi bilancami, visokimi kreditnimi standardi in ustreznimi mehanizmi zgodnjega opozarjanja, kar je velik napredek na to, kar smo spremljali pred zadnjo krizo.« Bolje so pripravljeni tudi regulatorji in bančno okolje.
John Denhof, predsednik uprave Nove KBM, je poudaril, da so med drugim previdni pri odobravanju kreditov z zelo dolgo ročnostjo in nizko obrestno mero, čistijo portfelj in so selektivni pri izbiri strank. Velika podjetja, s katerimi sodelujejo, imajo po njegovih besedah pri nemških strankah polna naročila tudi za prihodnje leto: »Ko se bodo gospodarski šoki zgodili – zagotovo se bodo, morda ne tako hitro, kot vsi mislijo – delamo vse, da bomo na to pripravljeni.«
Digitalizacija je domača naloga
Medtem ko Brodnjak največjo pozornost namenja prihajajočim slabšim gospodarskim časom, je digitalizacija zanj domača naloga, ki jo banke morajo narediti, sicer bodo imele težave s preživetjem: »Slovenski bančni sistem ni več med manj razvitimi v Evropi, ko gre za digitalne storitve, hitro se premikamo v smeri, da bomo med bolj razvitimi.«
Po besedah predsednika uprave Intese Sanpaolo v Sloveniji, ki se tudi s selitvijo v Ljubljano preusmerja iz regionalne v nacionalno banko, Jozefa Kausicha, bo potrebna prava kombinacija med digitalnim poslovanjem in poslovalnicami: »Slednje so pomembne za strateške odločitve v življenju, denimo investiranja denarja in najema hipotekarnega kredita.«
Tudi po Brodnjakovih besedah bodo stranke prišle v poslovalnice na pogovor s strokovnjakom glede rešitve stranovanjskega vprašanja, dolgoročnih oblik varčevanja, upravljanja premoženja, zavarovalniških produktov: »Potenciala je ogromno. Računamo tudi na korenito pokojninsko reformo, ki bo ljudi spodbudila v vlaganje v pokojninsko zavarovanje.«
Metod Dragonja, državni sekretar na finančnem ministrstvu, je glede pokojninskega varčevanja odgovoril, da je treba v slovenski pravni red v prvem četrtletju prihodnjega leta prenesti evropsko direktivo o delovanju skladov na področju pokojninskega zavarovanja. Z ministrstvom za delo so ustanovili delovno skupino za rešitev teh vprašanj. Segment pokojninskih zavarovanj bo urejen v posebnem zakonu, bo izločen iz pokojninskega zakona in bo ustvaril pogoje za delovanje pokojninskih skladov, je napovedal Dragonja. Prioriteta je sicer trenutno zakon o zagotovitvi pravnega varstva razlaščenih razlaščenih vlagateljev v bančni sanaciji, je dodal.
