Razvojna sila petih fakultet se povezuje z industrijo

Raziskovalci Univerze v Ljubljani želijo s projektom Compete vzpostaviti enega vodilnih regionalnih in evropskih centrov za mikrofluidne tehnologije.
Fotografija: Ob uspešni prijavi na razpis je bil ključna visoka raven znanja in potencial raziskovalcev Univerze v Ljubljani. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Ob uspešni prijavi na razpis je bil ključna visoka raven znanja in potencial raziskovalcev Univerze v Ljubljani. FOTO: Jure Eržen/Delo

Javnost je ta teden spoznala 2,5-milijonski razvojni projekt, na osnovi katerega je bil ustanovljen razvojno-raziskovalni center, ki povezuje pet fakultet Univerze v Ljubljani. Kot razlagajo, je cilj projekta nadgraditi znanje s področja mikrofluidike in v sodelovanju z akademskimi in industrijskimi partnerji postati eden vodilnih regionalnih in evropskih centrov za mikrofluidne tehnologije.

image_alt
Beg možganov z univerze

Sporazum o financiranju projekta Compete za ustanovitev Centra za mikroprocesno inženirstvo in tehnologijo je evropska komisija podpisala že junija 2018, veljati je začel januarja 2019 in bo trajal do konca leta 2024. »Lahko rečemo, da je veliko aktivnosti prej prispevalo h končnemu uspehu. Naredili smo preboj in bili prvi, ki smo zmagali na razpisih Obzorja 2020. Bilo je zelo tekmovalno, uspešnih je bilo le nekaj več kot deset odstotkov prijav. To je rezultat večletnega dela, zadnje pisanje in pripravljanje tega projekta pa je trajalo dve ali tri leta,« je povedala koordinatorka projekta dr. Polona Žnidaršič Plazl.

Za uspešno prijavo na razpis je bil ključen visok nivo znanja in potencial raziskovalcev Univerze v Ljubljani. Ti so ob prijavi že imeli vzpostavljeno močno mrežo znanstvenikov, izkazali so se lahko z zgodovino priznanih objav in mednarodnim sodelovanjem. Zapisano je izpostavila tudi Pepa Krasteva iz izvajalske agencije za raziskave, ki upravlja nepovratna sredstva EU za raziskave. Krasteva je v tem smislu izrazila zadovoljstvo, da se znanje ne pretaka vedno v zahodne države, prav uspeh projekta Compete je namreč dokazal nasprotno. Ob tem je poudarila pomen promocije tovrstnih uspehov, kar bi lahko prepričalo in v Slovenijo privabilo tuje študente in raziskovalce.

Koordinatorka projekta dr. Polona Žnidaršič Plazl pravi, da je pri projektu najpomembnejše zaposlovanje ljudi: »V tem področju imamo zelo omejene kadre. Imamo lepe prostore in laboratorije, vendar nimamo kadra, ker vemo, da nam naše investicije v znanost to onemogočajo,« razlaga. FOTO: Jure Eržen/Delo
Koordinatorka projekta dr. Polona Žnidaršič Plazl pravi, da je pri projektu najpomembnejše zaposlovanje ljudi: »V tem področju imamo zelo omejene kadre. Imamo lepe prostore in laboratorije, vendar nimamo kadra, ker vemo, da nam naše investicije v znanost to onemogočajo,« razlaga. FOTO: Jure Eržen/Delo

Prenos znanja v industrijo

Že leta 2018 so bila v okviru projekta napovedana nova delovna mesta za mlade in podoktorske sodelavce, obenem bo program vseboval tudi mednarodne delavnice – začele se bodo že septembra – in izmenjavo strokovnjakov in študentov s tujimi raziskovalnimi ustanovami. V okviru projekta je že izbranih pet sodelavcev, za katere pravkar urejajo potrebno dokumentacijo. Tako bodo v prihodnje na novo zaposlili okoli deset ljudi, ki se bodo osredotočali na razvoj novih projektov in industrijske naveze.

Na vprašanje, kako se na dogajanje odziva industrija, Polona Žnidaršič Plazl odgovarja, da so s centrom za mikroprocesno inženirstvo in tehnologijo pridobili zaupanje industrije. »Potrebuješ osnovna znanja, ki jih moraš nato razvijati in ne nazadnje ta znanja tudi implementirati za vse večje proizvajalce. Ti so bili dalj časa zadržani, saj nove tehnologije ne začneš uvajati takoj. Ravno na tem področju smo bili mi v preteklosti zelo aktivni, ampak zadeva traja. S centrom pa lahko res pokažemo velik potencial. Če nam Evropa da denar, imamo potencial,« razlaga.

Preberite še:

Komentarji: