S torkom boste za gorivo verjetno plačali še več
Ameriške trgovinske in politične poteze vnašajo vedno večjo zmedo na trg surovin.
Odpri galerijo
Goriva ob regionalnih cestah so bila letos najcenejša v prvi polovici marca. Od takrat se najvišje dovoljene cene le še zvišujejo. Foto: Leon Vidic/Delo
Cena nafte brent je že 80 dolarjev za sodček. To se bo skoraj gotovo občutilo tudi v torek, ko se bodo določale nove najvišje prodajane cene pogonskih goriv. Analitiki pričakujejo, da se bo rast cen nafte ustavila, a hkrati opozarjajo na vedno večjo zmedo.
Goriva ob regionalnih cestah so bila letos najcenejša v prvi polovici marca. Od takrat se najvišje dovoljene cene le še zvišujejo. Za 50-litrski rezervoar goriva je treba zdaj odšteti dodatne štiri evre. S torkom se bo, kot kaže, razlika še povečala. Naj spomnimo, z vladno uredbo se vsaka dva tedna določajo najvišje dovoljene cene 95-oktanskega bencina in dizla na bencinskih črpalkah ob regionalnih cestah. Ob avtocestah in hitrih cestah prodajalci cene določajo in spreminjajo brez omejitev, so pa večinoma vsaj nekoliko višje kot ob regionalnih cestah.
Vzrok za drag bencin so cene surove nafte. Potem ko so se februarja in marca cene nafte nekoliko umirile, se od aprila znova vzpenjajo. Včeraj so se z nafto brent posli sklepali tudi po več kot 80 dolarjev za sod. Kaže, da je to vsaj začasno magična meja.
Glavni vzrok za podražitev nafte je novo zaostrovanje na Bližnjem vhodu skupaj z uvedbo ameriških sankcij proti Iranu. ZDA vsaj za zdaj solirajo s sankcijami proti Iranu, a to kljub temu vpliva na poslovanje tudi evropskih podjetij. Francoski Total se je odločil, da bo ustavil financiranje plinskega projekta v Iranu South Pars 11, v katerem ima večinski delež. Družba veliko poslov opravi v ZDA in kar 90 odstotkov posojil so ji dale ameriške banke. Nadaljevanje poslovanja z Iranom bi lahko vplivalo na njeno poslovanje v ZDA. Iran se bo verjetno zaradi tega bolj naslonil na azijske države in Rusijo, kljub vsemu pa bi se lahko zmanjšale investicije in posledično tudi črpanje.
Economist Intelligence Unit (EIU) meni, da bo iranski izvoz nafte letos okoli osem odstotkov manjši kot lani. Izpad bodo zlahka nadomestile druge članice Opeca in Rusija. Poleg tega se močno povečuje črpanje nafte v ZDA. Opecu je letos uspelo uravnotežiti ponudbo in povpraševanje po nafti, postopno so se zmanjšale tudi presežne zaloge načrpane surove nafte. EIU pričakuje, da bodo te sredi tega leta dosegle petletno povprečje, s čimer bi bil dosežen osnovni cilj, zaradi katerega so članice Opeca omejile črpanje.
Dogovor o kvotah velja do konca tega leta. Članice se bodo junija sestale, a je malo verjetno, da bi zaradi izpolnjenega cilja predčasno prekinile dogovor. Po predvidevanju analitikov bodo rast cene nafte ustavili drugi vplivi. Predvsem naraščajoče črpanje nafte v največji naftni proizvajalki ZDA (letos so Združene države Amerike prehitele tako Rusijo kot Saudsko Arabijo). ZDA napolnijo že 10,7 milijona sodčkov na dan. Še bolj udaren učinek bi lahko imela zmanjšana gospodarska rast Kitajske in nekaterih drugih držav v razvoju. Naj spomnimo, da je Cinkarna Celje ob predstavitvi četrtletnih rezultatov ocenila, da je svetovna gospodarska rast dosegla vrh. Rast cene njihovega paradnega izdelka pigmenta titanovega dioksida se je letos ustavila in ob koncu leta je že mogoče pričakovati znižanje cen. Delno zaradi preoptimističnih ocen, delno pa zaradi carinske vojne med ZDA in Kitajsko bo gospodarska rast zadnje skromnejša od napovedi, predvidevajo tudi v EIU.
Posledično to pomeni manjši uvoz nafte te največje svetovne uvoznice črnega zlata. Podobno bi se lahko zgodilo tudi z drugimi ključnimi surovinami, kjer analitiki prav tako znižujejo oceno rasti povpraševanja. Med pomembnejšimi surovinami je baker vrh dosegel konec preteklega leta, potem ko se je lani podražil za skoraj tretjino. Zdaj je cena bakra na svetovnih trgih šest odstotkov nižje kot na začetku leta.
Nekoliko drugačen scenarij analitiki napovedujejo jeklu, ki bi se lahko v ZDA podražilo zaradi ameriških carin na kitajsko jeklo. Kitajska, ki je eden največjih jeklarjev na svetu, pa bi izvoz preusmerila na druge trge, tudi v Evropo, kjer pa bi se zato cene znižale. Močno se je letos, znova zaradi ameriških intervencij, podražil tudi aluminij. Cene so poskočile aprila, ko so ZDA uvedle sankcije proti ruskemu oligarhu Olegu Deripasku in njegovi družbi Rusal. Ta družba je največja proizvajalka aluminija zunaj Kitajske. Cena aluminija se je v prvih treh mesecih letos opazno znižala, nato pa po uvedbi sankcij poskočila za 28 odstotkov. Višje cene aluminija bi lahko opazno oklestile dobičke, denimo nemške avtomobilske industrije, ki bi lahko večje stroške surovin poskušala nadomestiti tudi s pritiskom na znižanje cen drugih dobaviteljev. Pa tudi proizvajalcem gospodinjskih aparatov, torej velenjskemu Gorenju, skok cen aluminija povzroča nove nevšečnosti. V družbi sicer pravijo, da letos to še ne bo imelo vpliva, ker so potrebne količine surovine zakupili pred podražitvijo.
Goriva ob regionalnih cestah so bila letos najcenejša v prvi polovici marca. Od takrat se najvišje dovoljene cene le še zvišujejo. Za 50-litrski rezervoar goriva je treba zdaj odšteti dodatne štiri evre. S torkom se bo, kot kaže, razlika še povečala. Naj spomnimo, z vladno uredbo se vsaka dva tedna določajo najvišje dovoljene cene 95-oktanskega bencina in dizla na bencinskih črpalkah ob regionalnih cestah. Ob avtocestah in hitrih cestah prodajalci cene določajo in spreminjajo brez omejitev, so pa večinoma vsaj nekoliko višje kot ob regionalnih cestah.
Najvišje dovoljene cene goriv
Vzrok za drag bencin so cene surove nafte. Potem ko so se februarja in marca cene nafte nekoliko umirile, se od aprila znova vzpenjajo. Včeraj so se z nafto brent posli sklepali tudi po več kot 80 dolarjev za sod. Kaže, da je to vsaj začasno magična meja.
Glavni vzrok za podražitev nafte je novo zaostrovanje na Bližnjem vhodu skupaj z uvedbo ameriških sankcij proti Iranu. ZDA vsaj za zdaj solirajo s sankcijami proti Iranu, a to kljub temu vpliva na poslovanje tudi evropskih podjetij. Francoski Total se je odločil, da bo ustavil financiranje plinskega projekta v Iranu South Pars 11, v katerem ima večinski delež. Družba veliko poslov opravi v ZDA in kar 90 odstotkov posojil so ji dale ameriške banke. Nadaljevanje poslovanja z Iranom bi lahko vplivalo na njeno poslovanje v ZDA. Iran se bo verjetno zaradi tega bolj naslonil na azijske države in Rusijo, kljub vsemu pa bi se lahko zmanjšale investicije in posledično tudi črpanje.
Graf cene nafte brent
Economist Intelligence Unit (EIU) meni, da bo iranski izvoz nafte letos okoli osem odstotkov manjši kot lani. Izpad bodo zlahka nadomestile druge članice Opeca in Rusija. Poleg tega se močno povečuje črpanje nafte v ZDA. Opecu je letos uspelo uravnotežiti ponudbo in povpraševanje po nafti, postopno so se zmanjšale tudi presežne zaloge načrpane surove nafte. EIU pričakuje, da bodo te sredi tega leta dosegle petletno povprečje, s čimer bi bil dosežen osnovni cilj, zaradi katerega so članice Opeca omejile črpanje.
Ohlajanje kitajskega gospodarstva
Dogovor o kvotah velja do konca tega leta. Članice se bodo junija sestale, a je malo verjetno, da bi zaradi izpolnjenega cilja predčasno prekinile dogovor. Po predvidevanju analitikov bodo rast cene nafte ustavili drugi vplivi. Predvsem naraščajoče črpanje nafte v največji naftni proizvajalki ZDA (letos so Združene države Amerike prehitele tako Rusijo kot Saudsko Arabijo). ZDA napolnijo že 10,7 milijona sodčkov na dan. Še bolj udaren učinek bi lahko imela zmanjšana gospodarska rast Kitajske in nekaterih drugih držav v razvoju. Naj spomnimo, da je Cinkarna Celje ob predstavitvi četrtletnih rezultatov ocenila, da je svetovna gospodarska rast dosegla vrh. Rast cene njihovega paradnega izdelka pigmenta titanovega dioksida se je letos ustavila in ob koncu leta je že mogoče pričakovati znižanje cen. Delno zaradi preoptimističnih ocen, delno pa zaradi carinske vojne med ZDA in Kitajsko bo gospodarska rast zadnje skromnejša od napovedi, predvidevajo tudi v EIU.
Posledično to pomeni manjši uvoz nafte te največje svetovne uvoznice črnega zlata. Podobno bi se lahko zgodilo tudi z drugimi ključnimi surovinami, kjer analitiki prav tako znižujejo oceno rasti povpraševanja. Med pomembnejšimi surovinami je baker vrh dosegel konec preteklega leta, potem ko se je lani podražil za skoraj tretjino. Zdaj je cena bakra na svetovnih trgih šest odstotkov nižje kot na začetku leta.
Zmeda s cenami jekla in aluminija
Nekoliko drugačen scenarij analitiki napovedujejo jeklu, ki bi se lahko v ZDA podražilo zaradi ameriških carin na kitajsko jeklo. Kitajska, ki je eden največjih jeklarjev na svetu, pa bi izvoz preusmerila na druge trge, tudi v Evropo, kjer pa bi se zato cene znižale. Močno se je letos, znova zaradi ameriških intervencij, podražil tudi aluminij. Cene so poskočile aprila, ko so ZDA uvedle sankcije proti ruskemu oligarhu Olegu Deripasku in njegovi družbi Rusal. Ta družba je največja proizvajalka aluminija zunaj Kitajske. Cena aluminija se je v prvih treh mesecih letos opazno znižala, nato pa po uvedbi sankcij poskočila za 28 odstotkov. Višje cene aluminija bi lahko opazno oklestile dobičke, denimo nemške avtomobilske industrije, ki bi lahko večje stroške surovin poskušala nadomestiti tudi s pritiskom na znižanje cen drugih dobaviteljev. Pa tudi proizvajalcem gospodinjskih aparatov, torej velenjskemu Gorenju, skok cen aluminija povzroča nove nevšečnosti. V družbi sicer pravijo, da letos to še ne bo imelo vpliva, ker so potrebne količine surovine zakupili pred podražitvijo.
