Slovenija bo izdala 60-letno obveznico
Načrtovane obveznice bodo imele najdaljšo ročnost doslej, hkrati pa gre za že drugo večje zadolževanje v letošnjem letu.
Odpri galerijo
Slovenija je že v začetku meseca izdala za 1,75 milijarde evrov desetletnih obveznic. Foto: Leon Vidic/Delo
Slovenija je bankam BNP Paribas, Deutsche Bank, Goldman Sachs Bank Europe SE in HSBC podelila mandat za organizacijo izdaje nove evrske obveznice z zapadlostjo leta 2081. Izvedba izdaje se pričakuje v bližnji prihodnosti, odvisno od razmer na finančnih trgih, je na spletni strani objavilo finančno ministrstvo
Načrtovane 60-letne obveznice bodo imele najdaljšo ročnost doslej, hkrati pa gre za že drugo večje zadolževanje v letošnjem letu. Slovenija je namreč v začetku meseca izdala za 1,75 milijarde evrov 10-letnih obveznic in dopolnila izdajo 30-letnih obveznic za 250 milijonov evrov. Pri 10-letnih obveznicah se je prvič zadolžila po negativni obrestni meri.
Pred tem se je Slovenija nazadnje na mednarodnem trgu zadolžila sredi lanskega oktobra. Kot so takrat navedle Finance, je država lani prek izdaj različnih obveznic in dopolnitev obstoječih izdaj zbrala skoraj šest milijard evrov, upoštevajoč izdane zakladne menice pa še nekaj več. Precejšnji del je šel za financiranje ukrepov za blaženje negativnih posledic epidemije covida-19 za gospodarstvo in prebivalstvo.
Je pa prejšnji teden državna zakladnica odplačala 1,5 milijarde evrov evrskih obveznic, ki jih je Slovenija izdala pred desetimi leti in so imele obrestno mero 4,375 odstotka. To je predstavljalo 40 odstotkov dolga državnega proračuna, ki zapade v tem letu.
Vlada je v osnutku proračunskega načrta za letos, ki ga je Evropski komisiji poslala lani jeseni, pred sprejemom proračunskih dokumentov za 2021 in 2022, zapisala, da naj bi javni dolg ob koncu 2020 dosegel okoli 37,7 milijarde evrov, kar bi pomenilo 82,4 odstotka BDP.
Po najnovejših ocenah ministrstva naj bi javni dolg ob koncu minulega leta dosegel 82 odstotkov BDP, do konca tega leta pa naj bi se kljub povečanju nominalne zadolženosti (po podatkih iz osnutka proračunskega načrta na okoli 39,5 milijarde evrov) v deležu od BDP znižal na 80,9 odstotka. Tudi breme obresti javnega dolga naj bi upadlo za 0,1 odstotne točke na 1,6 odstotka BDP.
Načrtovane 60-letne obveznice bodo imele najdaljšo ročnost doslej, hkrati pa gre za že drugo večje zadolževanje v letošnjem letu. Slovenija je namreč v začetku meseca izdala za 1,75 milijarde evrov 10-letnih obveznic in dopolnila izdajo 30-letnih obveznic za 250 milijonov evrov. Pri 10-letnih obveznicah se je prvič zadolžila po negativni obrestni meri.
Pred tem se je Slovenija nazadnje na mednarodnem trgu zadolžila sredi lanskega oktobra. Kot so takrat navedle Finance, je država lani prek izdaj različnih obveznic in dopolnitev obstoječih izdaj zbrala skoraj šest milijard evrov, upoštevajoč izdane zakladne menice pa še nekaj več. Precejšnji del je šel za financiranje ukrepov za blaženje negativnih posledic epidemije covida-19 za gospodarstvo in prebivalstvo.
Javni dolg do konca leta 80,9 odstotka BDP
Je pa prejšnji teden državna zakladnica odplačala 1,5 milijarde evrov evrskih obveznic, ki jih je Slovenija izdala pred desetimi leti in so imele obrestno mero 4,375 odstotka. To je predstavljalo 40 odstotkov dolga državnega proračuna, ki zapade v tem letu.
Vlada je v osnutku proračunskega načrta za letos, ki ga je Evropski komisiji poslala lani jeseni, pred sprejemom proračunskih dokumentov za 2021 in 2022, zapisala, da naj bi javni dolg ob koncu 2020 dosegel okoli 37,7 milijarde evrov, kar bi pomenilo 82,4 odstotka BDP.
Po najnovejših ocenah ministrstva naj bi javni dolg ob koncu minulega leta dosegel 82 odstotkov BDP, do konca tega leta pa naj bi se kljub povečanju nominalne zadolženosti (po podatkih iz osnutka proračunskega načrta na okoli 39,5 milijarde evrov) v deležu od BDP znižal na 80,9 odstotka. Tudi breme obresti javnega dolga naj bi upadlo za 0,1 odstotne točke na 1,6 odstotka BDP.
