Umar znižal napoved letošnje rasti z 2,8 na 2,4 odstotka
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je letošnjo napoved gospodarske rasti znižal z 2,8 na 2,4 odstotka, za prihodnji dve leti pa predvideva 2,5- oziroma 2,6-odstotno realno povečanje BDP, izhaja iz pomladanske napovedi, s katero se je seznanila vlada. »Z nekaj optimizma vstopamo v to leto. So možnosti za nižjo, pa tudi za višjo rast, vse skupaj pa je nekoliko bolje, kot je bilo lani,« je ugotovitve povzela njegova direktorica Maja Bednaš.
Kar zadeva inflacijo, se bo po pričakovanjih Umarja večji del tega leta postopoma umirjala, ob koncu 2024 in na začetku 2025 pa se lahko zaradi učinka osnove (iztek ukrepov za zajezitev visokih cen energentov) ponovno nekoliko poviša. Dvema odstotkoma se bo po njihovi oceni približala leta 2026. Medletno naj bi konec letošnjega in prihodnjega leta znašala 3,1 odstotka (decembra lani 4,2 odstotka).
Na Umarju sicer ugotavljajo, da zadnji podatki Sursa povsem potrjujejo njihovo jesensko napoved, da bo lanska gospodarska rast v Sloveniji znašala 1,6 odstotka, kar je bilo sicer nad povprečjem Unije. Na letošnja gibanja bodo ugodno vplivali nadaljnja rast investicij, umirjanje inflacijskih pritiskov in okrevanje tujega povpraševanja, ki pa je nekoliko počasnejše od jesenskih pričakovanj. Vzrok za to so tudi precej poslabšane gospodarske napovedi v najpomembnejših trgovinskih partnericah. Po lanskem padcu obsega izvoza za letos pričakujejo njegovo 1,5-odstotno rast, ki pa naj bi zaostajala za rastjo uvoza (3,7 odstotka); rast v izvoznem sektorju bo sicer po njihovi oceni omejevala poslabšana konkurenčnost, ki je posledica povečanih domačih stroškovnih pritiskov, zlasti stroškov dela.
Pri tem letos pričakujejo tudi nadaljevanje naložbenega cikla. Investicije naj bi se povečale za dobre štiri odstotke, zlasti ko gre za obsežne investicije države, povezane tudi z obnovo po poplavah in izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. Računajo pa tudi na ponovno rast naložb v opremo in stroje in močno rast stanovanjskih investicij. Državna potrošnja naj bi se pri tem letos zvišala za kar 6,8 odstotka (lani za 2,4), kar pa bo predvsem posledica preoblikovanja prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, prav tako naj bi se okrepila rast zasebne potrošnje z lanskih 1,3 na 1,6 odstotka.
Tveganja za nižjo, a tudi višjo rast
Na Umarju so ob tem pripravili tudi analizo tveganj. Med negativnimi, ki bi zavrla rast in upočasnila umirjanje inflacije, tudi v trgovinskih partnericah, so zlasti geopolitične razmere z dvema vojnima žariščema in napetostmi v Rdečem morju, ki lahko vplivajo na cene energentov in povzročijo motnje v dobavnih verigah. »Morebitna slabša stroškovna konkurenčnost bi lahko povzročila nižjo rast izvoza in na izvoz vezanih delov gospodarstva (predelovalna industrija, transport). Pomembne bodo tudi razpoložljive zmogljivosti za izvajanje gradbenih del, zlasti v popoplavni obnovi. Te so visoko izkoriščene, povpraševanje je visoko. To lahko privede do izrivanja nekaterih manj nujnih investicij, na drugi strani pa tudi do povišanja cen nekaterih investicijskih projektov.« Na drugi strani bi bila lahko gospodarska rast tudi višja. »To bi lahko dosegli s še uspešnejšim privabljanjem tuje delovne sile in povečanjem zaposlenosti, zlasti v storitvenih dejavnostih. Za rast bo pomemben tudi ustrezen tempo črpanja evropskih sredstev in hitrejše umirjanje inflacije,« ocenjuje Maja Bednaš.
Kar zadeva reforme, ki jih mora Slovenija še letos sprejeti za nemoteno črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, je po njenih besedah »ključna pokojninska reforma. Tu se že pripravljajo izhodišča. Vsebina bo še dorečena in tudi v naših projekcijah in predpostavkah, ki smo jih vključili v napovedi, zlasti investicij, predvidevamo, da bodo ti mejniki izpolnjeni in da bo omogočeno črpanje teh sredstev,« je na vprašanje Dela povedala direktorica Umarja.
