Trgovci težko čakajo na rešitve države
Poslovni subjekti so zaradi visokih cen električne energije in doslej sprejetih ukrepov pomoči v izrazito neenakem položaju, v najslabšem položaju pa so, kot poudarjajo na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), velika podjetja. S tem pa so povezane tudi težave pri zagotavljanju likvidnosti teh podjetij. Gre za podjetja, ki imajo več kot 250 zaposlenih in ustvarijo več kot 50 milijonov evrov letnih prihodkov, skupaj pa zaposlujejo več kot 40 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu.
»To so podjetja, na katerih v pomembnem deležu sloni naše gospodarstvo in prav zato terjajo posebno pozornost, sedanji sistemski okvir za pomoč pa jim nameni zgolj štiri milijone evrov na leto, razen če niso v izrazito težki situaciji s padcem EBITDA za več kot 30 odstotkov,« so med drugim poudarili tudi na nedavni seji upravnega odbora TZS, ki sta se je udeležila tudi minister za okolje, podnebje in energetiko Bojan Kumer in državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. Trgovci zato še vedno pričakujejo učinkovitejše vladne ukrepe zaradi visokih cen električne energije.
Za večje upoštevanje stanja v praksi
Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ne rešuje osnovnega problema enormno visokih cen električne energije, na kar predstavniki gospodarstva že ves čas opozarjajo, še dodajajo v TZS.
»Velike ovire za dostop do pomoči se pojavljajo tudi v primeru podjetij, ki nimajo direktnega odjemnega mesta. Zakonodaja za dodelitev pomoči ne sledi praksi in ureditvi v Sloveniji, na kar TZS ves čas opozarja, predvsem v primerih, ko imajo podjetja prostore na različnih lokacijah; nekatera so hkrati tudi odjemna mesta, nekatere njihove lokacije pa so znotraj skupnega odjemnega mesta, to je pogosto v primeru najemov. Zakonodajalec bi moral torej v večji meri upoštevati stanje v praksi. Prihaja tudi do različne obravnave podjetij v posamezni gospodarski panogi – mala in srednja podjetja (MSP) z odjemnim mestom imajo zamejeno ceno, velika podjetja pa ne, kar pomeni, da so v boljšem položaju od velikih podjetij, čeprav gre za isto panogo.«
Podaljšanje rokov za plačila in vloge
Likvidnost pa je dodatni problem za velika podjetja, saj že zapadejo v plačilo računi za električno energijo za letošnji januar, prvo pomoč pa naj bi podjetja prejela šele konec marca v višini 80 odstotkov upravičene pomoči. »Trgovci smo zato pristojnim ministrom že večkrat predlagali ali podaljšanje plačilnih rokov za plačilo elektrodistributerjem ali pa zamik pri plačilu dajatev do države, vendar rešitev še vedno ni.«
Obenem trgovci predlagajo podaljšanje zakonskega roka za oddajo vloge, če podjetjem morebiti ni uspelo pravočasno vložiti vloge za pomoč zaradi zelo zakompliciranega in administrativno zahtevnega postopka. »Na podlagi zakona so namreč upravičenci morali oddati vlogo za dodelitev pomoči najkasneje do 28. februarja opoldne na Spirit Slovenija preko posebne aplikacije. Ta pa je bila vzpostavljene šele 21. februarja, kar pomeni, da so imela podjetja za oddajo vloge izjemno kratek časovni rok, poleg tega pa prva dva dni ni delovala v takšnem obsegu, kot je bilo zamišljeno.«
Prezapleten sistem za subvencije
Nezadovoljstvo podjetij je veliko, zaskrbljenosti zaradi prihodnosti pa je zato, kot pravijo v TZS, še več. Obenem se poraja tudi vprašanje, ali s takšnim zapletenim sistemom pridobitve subvencije sploh lahko ohranimo konkurenčnost. »Nekatere tuje prakse kažejo, da lahko do teh bonitet upravičenci pridejo na enostaven način, le z izkazano postavko na računu elektrodistributerja.«
V Sloveniji imajo podjetja kljub subvencijam še vedno visoke cene električne energije, celo do petkrat višje kot njihovi konkurenti v sosednjih državah, zato se v TZS sprašujejo, ali so naši ukrepi pomoči zadostni. »Na primer v Nemčiji je predvidena cenovna zavora, ki se bo začela uveljavljati marca, upoštevana pa bo retroaktivno od januarja dalje. Hrvaška in Italija imata podobno rešitev, nekatere posebne rešitve imajo tudi na Portugalskem in v Španiji.«
V Sloveniji že imamo cenovno zavoro za javni sektor, zato TZS pričakuje, da si tudi po vzoru cenovne zavore v Nemčiji in glede na decembrsko obljubo predsednika vlade enako rešitev lahko obetamo tudi v Sloveniji.
Težko zagotavljanje konkurenčno primerljivih cen
Trgovci opozarjajo tudi na pomanjkljivosti pri projektu spremljanja maloprodajnih cen nekaterih živil v trgovskih podjetjih na slovenskem trgu ter pri primerjavah cen s trgovci, ki delujejo čez mejo, torej v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Primerjava cen po njihovem mnenju ni sporna, saj tudi dviga raven spremljanja cen osnovnih dobrin, kar je v trenutnih razmerah soočanja z visoko inflacijo za potrošnike dobrodošlo.
»Informacije o cenah pa niso dopolnjene s ključno informacijo, in sicer, da so trgovci, ki delujejo v slovenskem prostoru in imajo zakup električne energije pri slovenskih dobaviteljih po enormno visokih cenah, v neenakem položaju s tistimi v tujini, kar zmanjšuje njihovo konkurenčnost. Trgovci, ki delujejo v Sloveniji, morajo namreč pri oblikovanju svojih maloprodajnih cen upoštevati vse podražitve zaradi visokih cen energentov tako pri svojih dobaviteljih kot učinek lastnih visokih cen. Dodatno so se na podlagi sprememb zakona o kmetijstvu skrajšali plačilni roki dobaviteljem za kmetijske in živilske proizvode, dvignila pa se je tudi višina minimalne plače.«
Ob vsem omenjenem predsednica TZS Mariča Lah poudarja, da bo v prihodnje prav zaradi težav pri premagovanju energetske krize zelo težko zagotavljati konkurenčno primerljive cene tako živil kot neživil v primerjavi s tujino. »Prav tako zaradi neučinkovitih ukrepov pri reševanju energetskega problema v celotni preskrbni verigi še vedno ostaja bojazen o nadaljevanju pritiskov na rast maloprodajnih cen. Poleg tega pa smo kot celotna družba že izpostavljeni tudi mnogo večjemu odlivu kupne moči v tujino, kot je bilo to še pred nekaj meseci.« Zato ponovno poziva vlado, da sprejme rešitve, ki jih gospodarstvo potrebuje takoj.
