Trgovina hoče biti dejavna udeleženka kroga
S prehodom na trajnostni koncept bi do leta 2030 ustvarili dodatna delovna mesta
Odpri galerijo
V krožnem gospodarstvu je treba čim dlje zadržati vire v proizvodnem ciklu in potrošnji, da nastane čim manj odpadkov. Foto Shutterstock
Ljubljana – Koncept krožnega gospodarstva postopoma prodira na vsa področja, v vse dejavnosti, saj se tako posamezniki kot podjetja in države zavedajo, kakšne so omejitve linearnega gospodarskega razvoja. Tudi v Sloveniji in tudi v trgovini, ki je pravzaprav središče in motor potrošništva.
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) zato želi poudariti pomen krožnega gospodarstva. Svoj letošnji osrednji cehovski dogodek, 12. strateško konferenco o trgovini, ki bo 17. oktobra na Brdu pri Kranju, bo v celoti namenila tej temi. Srečanje stroke in gospodarstva z naslovom Trajnostni krožni poslovni modeli v trgovini: priložnost za spodbujanje rasti, inovacij in konkurenčnosti bo postavilo v ospredje trende, dobre prakse doma in v tujini ter priložnosti in izzive za večji prispevek dejavnosti k nadaljnjemu uspešnemu razvoju krožnega gospodarstva v Sloveniji.
»Sodobni čas je čas sprememb na vseh področjih, tudi v trgovinski dejavnosti,« je pojasnila predsednica TZS Mariča Lah, »in prav prehod iz linearnih v krožne modele poslovanja nam ponuja številne nove izzive in priložnosti. Zavedamo se, da bodo podjetja pri svojem poslovanju čedalje bolj upoštevala načela trajnostnega in krožnega gospodarstva. Zamisel je v zadnjih letih vedno bolj aktualna in pridobiva na pomenu, trajnostni razvoj družbe in krožno gospodarstvo, ki sta tudi globalni izziv, pa sta vključena v strateške dokumente, tako na ravni Evropske unije kot tudi Slovenije.«
Princip nove gospodarske zaveze je pravzaprav preprost; v nasprotju s starim »vzemi, naredi, odvrzi« sloni na ponovni uporabi, popravilu in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov. V poslovnih procesih napotuje na uporabo obnovljivih virov energije, do okolja prijaznejših materialov v primeru gradenj oziroma obnov obstoječih stavb, opuščanju uporabe nevarnih kemikalij, zniževanju porabe surovin, izdelki so zasnovani tako, da za njimi ostane čim manj odpadkov. Reciklaža je le ena od možnosti, vrednost izdelka je mogoče maksimirati in ohranjati tudi s številnimi drugimi procesi: z učinkovito uporabo virov, izkoriščanjem obnovljivih virov energije, predelavo, obnovo in ponovno uporabo izdelkov, podaljšanjem življenjske dobe izdelka in souporabo izdelka.
Evropska komisija je že leta 2015 sprejela sveženj o krožnem gospodarstvu (Circular Economy Package), ki spodbuja prehod Evrope na krožno gospodarstvo in jo vodi v učinkovito, zeleno, konkurenčno nizkoogljično družbo. V svojih priporočilih poziva nacionalna gospodarstva k odpiranju delovnih mest, učinkoviti rabi obnovljivih naravnih virov ter informiranju in merjenju napredka na tem področju.
V krožnem gospodarstvu je treba čim dlje ohranjati vrednost izdelka oziroma čim dlje zadržati vire v proizvodnem ciklu in potrošnji, da nastane čim manj odpadkov. Zato je zelo pomembno, kateri material bo uporabljen in kako bo njegova vrednost maksimalno izkoriščena. Tak način delovanja prinaša velike prihranke: Na ravni EU bi po ocenah do leta 2030 prehod v krožno gospodarstvo lahko prinesel 600 milijard evrov prihrankov, dodatni ukrepi za povečanje produktivnosti virov za 30 odstotkov pa bi v omenjenem obdobju BDP povečali za skoraj 1 odstotek. Ustvarili bi 2 milijona dodatnih delovnih mest.
Tudi za Slovenijo je prehod v krožno gospodarstvo strateška razvojna prioriteta, njen cilj pa povečanje kakovosti življenja za vse. Mozaik aktivnosti je sestavljen iz več kamenčkov. TZS je lani opozorila na digitalizacijo procesov in ta bo olajšala prehod v krožno gospodarstvo. Trgovci so se tehnološkim novostim na tem področju že v veliki meri prilagodili, prevzemajo nove načine poslovanja, saj s tem ohranjajo svojo konkurenčnost.
Drugi konkreten korak je skrb za zmanjševanje količine vseh vrst odpadkov, za to, da jih manj nastane, in da se nastali ustrezno predelajo. Poglavitna skrb gre embalaži. TZS sodeluje pri kampanji ministrstva za okolje in prostor za ozaveščanje javnosti o vplivu pretirane potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje z naslovom »Imam svojo vrečko!«. V kampanjo, ki bo potekala do konca septembra 2019, so vključena tudi nekatera trgovska podjetja, člani zbornice.
»Trgovci poleg odgovornega in proaktivnega ravnanja z embalažo in odpadno embalažo tudi pri drugih vrstah odpadkov ravnajo družbeno odgovorno. Vključeni so v različne sheme ravnanja z odpadki, prek katerih prispevajo k večji trajnostni potrošnji in večkratni uporabi in predelavi uporabljenih oziroma izrabljenih izdelkov. Posledično to pripomore k manjši obremenjenosti okolja,« pravi izvršna direktorica TZS Mija Lapornik.
Krožno gospodarstvo izhaja iz zavesti, da viri proizvodnje niso neomejeni. Po drugi strani raste število prebivalcev, njihova kupna moč pa se krepi. Recikliranje, učinkovita uporaba virov, izkoriščanje obnovljive energije, ponovna uporaba izdelkov so samo nekateri od procesov, ki so sestavni del krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja, se zavedajo v TZS.
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) zato želi poudariti pomen krožnega gospodarstva. Svoj letošnji osrednji cehovski dogodek, 12. strateško konferenco o trgovini, ki bo 17. oktobra na Brdu pri Kranju, bo v celoti namenila tej temi. Srečanje stroke in gospodarstva z naslovom Trajnostni krožni poslovni modeli v trgovini: priložnost za spodbujanje rasti, inovacij in konkurenčnosti bo postavilo v ospredje trende, dobre prakse doma in v tujini ter priložnosti in izzive za večji prispevek dejavnosti k nadaljnjemu uspešnemu razvoju krožnega gospodarstva v Sloveniji.
»Sodobni čas je čas sprememb na vseh področjih, tudi v trgovinski dejavnosti,« je pojasnila predsednica TZS Mariča Lah, »in prav prehod iz linearnih v krožne modele poslovanja nam ponuja številne nove izzive in priložnosti. Zavedamo se, da bodo podjetja pri svojem poslovanju čedalje bolj upoštevala načela trajnostnega in krožnega gospodarstva. Zamisel je v zadnjih letih vedno bolj aktualna in pridobiva na pomenu, trajnostni razvoj družbe in krožno gospodarstvo, ki sta tudi globalni izziv, pa sta vključena v strateške dokumente, tako na ravni Evropske unije kot tudi Slovenije.«
Reciklaža le ena od opcij
Princip nove gospodarske zaveze je pravzaprav preprost; v nasprotju s starim »vzemi, naredi, odvrzi« sloni na ponovni uporabi, popravilu in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov. V poslovnih procesih napotuje na uporabo obnovljivih virov energije, do okolja prijaznejših materialov v primeru gradenj oziroma obnov obstoječih stavb, opuščanju uporabe nevarnih kemikalij, zniževanju porabe surovin, izdelki so zasnovani tako, da za njimi ostane čim manj odpadkov. Reciklaža je le ena od možnosti, vrednost izdelka je mogoče maksimirati in ohranjati tudi s številnimi drugimi procesi: z učinkovito uporabo virov, izkoriščanjem obnovljivih virov energije, predelavo, obnovo in ponovno uporabo izdelkov, podaljšanjem življenjske dobe izdelka in souporabo izdelka.
Evropska komisija je že leta 2015 sprejela sveženj o krožnem gospodarstvu (Circular Economy Package), ki spodbuja prehod Evrope na krožno gospodarstvo in jo vodi v učinkovito, zeleno, konkurenčno nizkoogljično družbo. V svojih priporočilih poziva nacionalna gospodarstva k odpiranju delovnih mest, učinkoviti rabi obnovljivih naravnih virov ter informiranju in merjenju napredka na tem področju.
V krožnem gospodarstvu je treba čim dlje ohranjati vrednost izdelka oziroma čim dlje zadržati vire v proizvodnem ciklu in potrošnji, da nastane čim manj odpadkov. Zato je zelo pomembno, kateri material bo uporabljen in kako bo njegova vrednost maksimalno izkoriščena. Tak način delovanja prinaša velike prihranke: Na ravni EU bi po ocenah do leta 2030 prehod v krožno gospodarstvo lahko prinesel 600 milijard evrov prihrankov, dodatni ukrepi za povečanje produktivnosti virov za 30 odstotkov pa bi v omenjenem obdobju BDP povečali za skoraj 1 odstotek. Ustvarili bi 2 milijona dodatnih delovnih mest.
Konkretni koraki
Tudi za Slovenijo je prehod v krožno gospodarstvo strateška razvojna prioriteta, njen cilj pa povečanje kakovosti življenja za vse. Mozaik aktivnosti je sestavljen iz več kamenčkov. TZS je lani opozorila na digitalizacijo procesov in ta bo olajšala prehod v krožno gospodarstvo. Trgovci so se tehnološkim novostim na tem področju že v veliki meri prilagodili, prevzemajo nove načine poslovanja, saj s tem ohranjajo svojo konkurenčnost.
Drugi konkreten korak je skrb za zmanjševanje količine vseh vrst odpadkov, za to, da jih manj nastane, in da se nastali ustrezno predelajo. Poglavitna skrb gre embalaži. TZS sodeluje pri kampanji ministrstva za okolje in prostor za ozaveščanje javnosti o vplivu pretirane potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje z naslovom »Imam svojo vrečko!«. V kampanjo, ki bo potekala do konca septembra 2019, so vključena tudi nekatera trgovska podjetja, člani zbornice.
»Trgovci poleg odgovornega in proaktivnega ravnanja z embalažo in odpadno embalažo tudi pri drugih vrstah odpadkov ravnajo družbeno odgovorno. Vključeni so v različne sheme ravnanja z odpadki, prek katerih prispevajo k večji trajnostni potrošnji in večkratni uporabi in predelavi uporabljenih oziroma izrabljenih izdelkov. Posledično to pripomore k manjši obremenjenosti okolja,« pravi izvršna direktorica TZS Mija Lapornik.
Krožno gospodarstvo izhaja iz zavesti, da viri proizvodnje niso neomejeni. Po drugi strani raste število prebivalcev, njihova kupna moč pa se krepi. Recikliranje, učinkovita uporaba virov, izkoriščanje obnovljive energije, ponovna uporaba izdelkov so samo nekateri od procesov, ki so sestavni del krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja, se zavedajo v TZS.
