VIDEO: Če bi bilo dovoljeno, bi se lahko v Luki Koper tudi kopali
V videu spoznajte, kako Luka Koper postavlja najvišje standarde na področju varovanja okolja.
Luka Koper je sodobno pristanišče, ki iz leta v leto raste, se razvija, postaja globalna entiteta in strateški gospodarski igralec, ki skrbi za razvoj in napredek tako v obalno-kraškem območju kot v širši slovenski regiji. Ta nenehni razvoj na področju pristaniške dejavnosti raste in se razvija skupaj z načelom trajnosti.
Skrb za okolje je postala zelo pomembna zaveza Luke Koper, na podlagi katere razvija in načrtuje svoje dejavnosti tudi v prihodnje. »Glavna dejavnost Luke Koper sta seveda transport in logistika, ampak želimo si in delamo vse, da bi se te dejavnosti izvajale tudi trajnostno in bi bile tako iz okoljskega, socialnega in tudi ekonomskega vidika čim bolj uspešne,« nam med pogovorom na obisku v Luki Koper pove Boštjan Pavlič, vodja področja varovanja zdravja in ekologije.
Zaveza, ki je postala del njihovega DNK-ja
Zgodba o trajnostnem razvoju v Luki Koper ni nova, saj se s konceptom zelenega pristanišča zelo intenzivno ukvarjajo že dve desetletji.
Že od začetka so si postavili zelo visoke standarde na področju trajnostnega razvoja, vpeljali so tako okoljski standard ISO 14001 kot tudi standard ISO 50001 (Sistem upravljanja z energijo). Leta 2010 so bili nagrajeni s certifikatom EMAS, kar jih postavlja ob bok najbolj zelenih pristanišč na svetu. »Vse to je samo krona dolgoletnega dela,« pojasni Boštjan Pavlič. Na ta način so zagotovili, da pristanišče diha z okolico, obvaruje bližnje prebivalstvo in tudi občutljiv morski ekosistem. Njihova zaveza je torej odgovorno ravnanje z okoljem in izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru.
Sledenje tako kompleksni zavezi ni preprosto, ciljev je veliko, postopki pa iščejo tudi sinergijo z utečenimi procesi dela. Nove tehnologije vpeljujejo z načelom, da bodo spodbujale hitrejši razvoj Luke Koper, nikakor pa ga ne smejo upočasniti. Ker je logistika dela v tako velikem pristanišču zelo obsežna, je zeleni prehod treba vpeljevati počasi, premišljeno, predvsem pa strokovno, pojasnjuje Boštjan Pavlič, ki s svojo ekipo sodelavcev bdi nad postopnim zelenim prehodom.
Alternativni viri kot pogon Luke Koper
»Eden prvih ukrepov, ki smo ga sprejeli pred leti, je bila obnova glavne kotlovnice, ki s toploto daljinsko oskrbuje kar pet poslovnih objektov, med drugim tudi upravno stavbo Luke Koper. Pred obnovo je delovala še na ekstra lahko kurilno olje, nato smo prešli na biomaso, začeli smo kuriti odpadni les, ki nastaja pri dejavnostih lesnega terminala.« Priklopili so se tudi na toplotne črpalke, klasično razsvetljavo pa so zamenjali z uporabo LED-tehnologije. Ta je že nekaj let vključena v sistem za nadzor nad uporabo razsvetljave SCADA, ki med drugim omogoča vgradnjo senzorjev prisotnosti in osvetljenosti in hkrati zagotavlja tudi redukcijo razsvetljave v nočnem času.
Že od leta 2014 velik del pozornosti namenjajo tudi postopni elektrifikaciji mehanizacije. »Obalna dvigala so se že elektrificirala in niso več na dizelski pogon.« Vendar takšen prehod ne elektriko v tej panogi ni tako preprost in hiter kot na trgu oziroma cesti, opozarja naš sogovornik. »Tisto, kar pride na cesto, pride k nam tudi z nekajletnim zamikom. Elektrificirali smo tudi skladiščna dvigala za kontejnerje, trenutno smo v fazi testiranja prvega terminalskega vlačilca na kontejnerskem terminalu, kjer se že kažejo dobri rezultati v smislu, da baterija lahko zdrži celo izmeno.« To je tudi pomemben cilj, ki ga zasledujejo pri vseh fazah elektrifikacije, ki nikakor ne sme upočasniti delovnih procesov.
Elektrifikacija mehanizacije ima širši vpliv na okolico, saj tako zmanjšujejo hrup in emisije v zrak.
Poleg elektrike se spogledujejo tudi z vodikom, vendar, kot pravi Pavlič, je tovrstna tehnologija še vedno preveč v povojih, da bi lahko zagotavljala nemotene procese dela. »Tukaj smo bolj v navezi z raznimi evropskimi projekti in večjimi pristanišči, ki si mogoče lahko privoščijo tudi malo več investiranja oziroma testiranja, česar si mi ne moremo. Smo vseeno malo konservativni, ne skačemo takoj na prvi vlak, ki pride mimo, ampak počakamo na izkušnje od drugod.«
Sonce ostaja v ospredju: nastaja druga največja sončna elektrarna pri nas
Zeleni prehod se kaže na različnih področjih pristaniškega delovanja. Zelo pomembna je tudi strategija, ki predvideva čim večjo samooskrbo z električno energijo. S tem namenom so v Luki Koper začeli obsežno postavitev mikro sončnih elektrarn. »Naredili smo številne študije, ki so pokazale, da je v Kopru najboljši vir energije prav sonce. Vetrnega potenciala tukaj nimamo, ker je premalo konstantnega vetra. Tudi geotermalne vode ni toliko, da bi jo lahko izkoriščali, oziroma je na takih lokacijah, kjer so že postavljeni objekti, ki jih ne moremo kar tako porušiti. Tako da se največ osredotočamo na sončno energijo.« Njihovi načrti so na tem področju zelo ambiciozni: »Do leta 2025 imamo v načrtu 7 MW sončnih elektrarn, kar bo približno 20 % porabe električne energije, in še nadaljnje 3 do 10 MW do leta 2030.«
V okviru projekta SOPOREM, v katerem Luka Koper sodeluje kot vodilni partner, načrtujejo, da bodo do leta 2025 zgradili drugo največjo sončno elektrarno pri nas. Namestili jo bodo na strehah dveh skladišč.
Manj hrupa in emisij v okolje
Pomemben del varovanja okolja je tudi nadzor nad emisijo prašnih delcev v okolje. V tej smeri so vzpostavili kar nekaj zelo učinkovitih ukrepov: računalniško voden zaprt tračni sistem za razkladanje razsutega tovora, po zgledu pristanišča v Rotterdamu pa kupe premoga prekrivajo z mešanico celuloze, ki preprečuje prenašanje. Poleg tega so terminal ogradili z 11 metrov visoko pregrado, po potrebi pa z vodnimi prhami vlažijo tovor. Da so vsi ti ukrepi resnično učinkoviti, redno spremljajo koncentracijo prašnih delcev v zraku s posebnimi meritvami na različnih lokacijah znotraj pristanišča. Z merilno opremo spremljajo tudi hrup in kakovost morja v pristanišču.
Veliko pozornosti v Luki Koper namenjajo tudi ublažitvi hrupa v okolju – z zamenjavo dizelskega pogona z električnim in tudi zamenjavo zvočnih siren za vzvratno vožnjo z belim zvokom.
Pri vzpostavitvi vseh teh ukrepov zelo dobro sodelujejo z Občino Koper. »Iščemo skupne projekte, in tudi ko bomo nekoč govorili o pametnem pristanišču, bi se radi povezali z mestom.« Občini pripada posebno nadomestilo, ki ga Luka odvaja prek koncesijske pogodbe, hkrati pa prek posebnega sklada namenjajo še dodatna sredstva: »Pred kratkim smo sklenili novo petletno obdobje in bomo prek tega sklada občini namenili kar 320.000 evrov na leto. Sredstva so namenjena predvsem za sanacijo objektov, ki so najbolj izpostavljeni sami pristaniški dejavnosti. Tukaj govorimo predvsem o kakšnih sanacijah fasad, o zamenjavi oken in podobnih stvareh,« razloži naš sogovornik in tako še enkrat poudari resnost, s katero se Luka Koper loteva varovanja okolja in njihovih prebivalcev. Tudi tistih, ki živijo v morju. »Kar se tiče morja, smo z morsko biološko postajo že vrsto let v tesnih stikih. Za nas opravljajo razne meritve in pred leti smo bili vsi presenečeni, ker so v naših bazenih našli več kot 200 rastlinskih in več kot 350 živalskih vrst. To nekako nakazuje, da je tu morje čisto. Ker izvajamo tudi konstante monitoringe kopalnih vod, bi se ljudje tukaj tudi kopali, če bi bilo to dovoljeno.«
Luka Koper je postavljena ob naravno okolje posebne vrednosti (Natura 2000), hkrati pa deluje tudi v popolnem sožitju z obalo in prebivalci v morju. Stremijo k temu, da bi bili drugačni, inovativni in zeleni. Njihov pristop včasih tudi preseneča: »Ko peljemo kakšne skupine na voden ogled pristanišča, so presenečeni, ko vidijo toliko zelenja. Fascinira jih predvsem naš nasad oljk, ki je postavljen po celotnem pristanišču,« nam ponosno pove Boštjan Pavlič in s tem ponazori, kako pomembni so še tako majhni projekti, ki celotno Luko Koper predstavijo v čisto drugačni luči. Predvsem pa kot pristanišče, ki razume »zeleno« tudi v najmanjših detajlih.
Največji izziv za prihodnost: električno napajanje ladij z obale
Evropska unija je vsem evropskim pristaniščem naložila posebno obvezo, in sicer da do konca leta 2029 vzpostavijo sistem za električno napajanje ladij z obale (t. i. Onshore Power Supply).
»Prioriteta so trenutno potniške in kontejnerske ladje. Gre pa za to, da bi se ti pomožni motorji, ko je ladja vezana v pristanišču, izklopili in se potem uporabi električna energija,« nam pojasni Boštjan Pavlič in oriše kompleksnost tega projekta.
Prvi korak bo gradnja novega 110-kilovoltnega daljnovoda ali kablovoda iz Dekanov do transformatorske postaje na obrobju pristanišča, pri čemer so se že povezali z družbo Eles. Ampak še pred tem bo treba zagristi v kompleksno birokratično papirologijo, ki med drugim vključuje izdelavo projektne in prostorsko-okoljske dokumentacije.
»Pristanišče za delovanje potrebuje od 6 do 8 MW električne moči. Za primerjavo – ena kontejnerska ladja jih potrebuje prav toliko, ena potniška ladja pa kar 20 MW. Prav zato bomo vzpostavili sistem oskrbe ladij z električno energijo po celotnem pristanišču ob upoštevanju dejstva, da je lahko v Luki naenkrat priklopljenih več ladji s skupno močjo 80 MW, kar je desetkratnik trenutne potrebe po električni moči. V tem projektu govorimo o 4- do 5-odstotni porabi energije v vsem slovenskem sistemu, ki bi bila namenjena za pristanišče. In še to ne ves čas. To je storitev 'on-demand', torej po potrebi, ko je ladja priklopljena. Če poenostavim, občasno bodo tri do štiri elektrarne na Soči proizvajale električno energijo samo za koprsko pristanišče.«
Oskrba ladij z obale je nedvomno prihodnost, ki zagotavlja še večje varovanje okolja, saj bodo pristanišča na ta način zmanjšala hrup in emisije v okolje za čas priveza.
V Luki Koper bodo naredili vse, da bi direktivo uresničili, vendar so časovni okviri res kratki, finančni vložek pa zelo obsežen, zaradi česar bodo potrebovali sistemska sredstva.
Luka Koper se preoblikuje v pametno pristanišče
Če Luka Koper želi postati zelena pristaniška točka Evrope, se mora usmeriti tudi v širšo digitalizacijo. S tem si bodo zagotovili avtomatizacijo poslovnih procesov in hkrati poskrbeli tudi za zmanjševanje stroškov. »Lažje bomo sledili prihodom in dohodom ladij in tovora, že danes pa s pametnimi rešitvami upravljamo LED-razsvetljavo. Razsvetljava je danes v bistvu vodena nadzorovano in gori samo takrat, ko poteka kak proces. V nekatera skladišča smo namestili posebno razsvetljavo, ki spreminja barvo glede na tovor, ki je notri. Upravlja tudi svetlost. Poleg tega smo namestili tudi posebne senzorje, ki ugašajo luč, ko ni potrebna.«
Pristanišče se z različnimi rešitvami postavlja za zgled številnim drugim po svetu. Usmerjeni so v inovacije, pri čemer se povezujejo tudi z različnimi razvojnimi partnerji, s katerimi lahko uresničujejo svojo drzno in napredno vizijo.
Naročnik oglasne vsebine je Luka Koper
