Vojko Rotar: V razvoju pristanišča je vgrajen model trajnosti
V Luki Koper so zadnje tedne najbolj osredotočeni na to, kaj se dogaja v Rdečem morju in pred jemensko obalo. »Samih odpovedi prihodov ladij še nimamo, položaj je skrb vzbujajoč. Navečje tveganje je, da bi ladjarji vzpostavili povsem alternativne poti preko severne Evrope in vsaj srednjeročno prekinili pot do severnega Jadrana, to bi lahko pripeljalo do katastrofalnih gospodarskih in okoljskih posledic,« pravi član uprave in delavski direktor Vojko Rotar. O krizi v Rdečem morju in njenem vplivu na Luko Koper smo že poročali, denimo v članku Tovor z Daljnjega vzhoda še prihaja v Koper, a v pristanišču vlada negotovost.
V pogovoru s članom uprave nas je zanimalo, ali in kako geopolitična kriza vpliva na strategijo razvoja v koprskem pristanišču, pa tudi, kako bo precej ambiciozen načrt vlaganj v naslednjih petih letih obremenil okolje. Vojko Rotar odgovarja, da ima Koper glede varovanja okolja prednost pred številnimi evropskimi pristanišči, ker ima že v svojem poslovnem modelu vgrajeno predpostavko trajnosti in za varovanje okolja vsako leto na različne načine namenja po več deset milijonov evrov. To je vgrajeno v vse naložbe, ki jih bodo uresničili v naslednjih letih, za katere so predvideli 785 milijonov evrov.
Toda v strateških dokumentih so si zadali cilj, da kljub velikim vlaganjem ne povečajo vplivov na okolje, ki jih skrbno merijo in nadzirajo. Med drugim zatrjujejo, da morje celo v pristanišču izpolnjuje standarde kakovosti kopalnih vod, da so strokovnjaki popisali več kot 300 vrst živih bitij (je torej občutljiv, a tudi pester ekosistem), poleg tega pa sredi pristanišča premorejo celo oljčnik in pridelujejo kakovostno oljčno olje, ki ga namenijo svojim poslovnim partnerjem.
Pri zastavljenem zelenem prehodu pa si največ obetajo od elektrifikacije pristanišča in drugega tira, ki bo omogočil, da bodo večji delež tovora odpeljali ali pripeljali po tirih.
