»Vedno več ljudi si želi opravljati plačila brezgotovinsko in uporablja te metode za vse tipe izdatkov, tudi tiste, ki so v preteklosti veljali za tradicionalno gotovinske. Tako je predvsem zaradi priročnosti, hitrosti in zanesljivosti, ki jih omogočajo kartična plačila, tudi za manjše zneske,« opaža Luka Gabrovšek, direktor Mastercarda Slovenija.

Plačilne kartice ostajajo najbolj priljubljen in uporabljan način poravnavanja vsakodnevnih obveznosti, saj z njimi plačuje kar 86 odstotkov Slovencev, ki jih je v raziskavo plačilnih navad v Sloveniji vključil Mastercard, eden od ponudnikov kartičnih plačil.

Priljubljenost se povečuje tudi pri plačevanju nižjih zneskov. Večina vprašanih, dobri dve tretjini (69 odstotkov), bi s plačilno kartico plačala znesek, ki znaša pet evrov ali manj, kar je opazno več v primerjavi s preteklimi leti (62 odstotkov v letu 2020 oziroma 54 odstotkov v letu 2019).

Tri četrtine jih nakupuje tudi po spletu

Spletno nakupovanje ohranja priljubljenost, kot ga je doseglo med epidemijo – 75 odstotkov Slovencev spletno nakupuje vsaj včasih. Velika večina (68 odstotkov) je v preteklem mesecu opravila spletni nakup in dodatnih 19 odstotkov v zadnjih treh mesecih. Delež vprašanih, ki so v zadnjih 12 mesecih opravili vsaj en nakup, se je v primerjavi s preteklim letom podvojil.

Spletni kupci večinoma kupujejo oblačila, obutev in modne dodatke (56 odstotkov), gospodinjske aparate (40 odstotkov) in elektronske naprave (39 odstotkov). Nakupi za potovanja in prosti čas (19 odstotkov) pa so že skoraj dosegli raven potrošnje pred epidemijo.

V splošnem se pogostost uporabe plačilnih kartic v primerjavi z minulimi leti ni bistveno povečala (saj je že tako visoka), je pa zaznati porast v redni (na primer enkrat na teden) uporabi plačilnih kartic pri nakupih prek spleta (20 odstotkov) in zmanjšanje deleža tistih, ki plačilno kartico pri spletnem nakupovanju uporabljajo redko (26 odstotkov) oziroma nikoli (13 odstotkov).

Več kot polovica (53 odstotkov) uporabnikov kartic raje uporablja debetne kartice, ko plačuje v trgovinah, na bencinskih črpalkah in v restavracijah. Ta delež se z leti povečuje.

In kako rast priljubljenosti kartičnih plačil pojasnjuje Gabrovšek? »Prvi razlog lahko pripišemo globalnemu standardu za sprejem plačil, ki omogoča praktično enotno in brezhibno uporabniško izkušnjo, za plačilo tako fizično kot prek spleta. Drugi razlog pa je uporabniška izkušnja, ki je izpiljena do potankosti, predvsem na fizičnih prodajnih mestih. Sistem za sprejem kartičnih plačil se je razvijal in nadgrajeval več kot 50 let, temu primerno je tudi število prodajnih mest, ki sprejema kartice. Tretji razlog pa so pravila, ki omogočajo vsem deležnikom, da se počutijo varne in verjamejo v integriteto mednarodnih kartičnih shem. Standard je bistveno višji od teh novih sistemov, ki se pojavljajo, verjamemo pa, da bodo na dolgi rok tudi ti uspešni,« pravi.

Praktičnost mobilnih plačil

Optimizem je zaznati tudi na področju plačevanja z mobilnim telefonom, ki sicer po pogostosti uporabe še ni doseglo deleža kartičnih plačil, a se kljub temu ponaša z vse večjim deležem priljubljenosti. Ta je v letošnjem letu celo bistveno večji, kot je bil pred dvema letoma, ugotavljajo v raziskavi Masterindex.

Mobilne denarnice so za plačilnimi karticami najpogosteje uporabljen način mobilnega plačila. Do letošnjega leta je namreč z mobilnim telefonom plačalo že 51 odstotkov Slovencev. 24 odstotkov jih je uporabilo mobilne denarnice svoje banke, eden od sedmih pa je posegel po drugih plačilnih metodah. Le malo je tistih, ki za mobilno plačilo ne bi izbralo plačilne aplikacije, v nasprotju s 84 odstotki, ki so naklonjeni tovrstnemu plačevanju.

Uporabniška izkušnja plačevanja s karticami je izpiljena do potankosti, pravi Luka Gabrovšek. FOTO: Voranc Vogel

Potrjevanje spletnih nakupov z mobilnim telefonom v letošnjem letu beleži višji delež v primerjavi s preteklimi leti (49 odstotkov v letu 2022, 43 odstotkov v letu 2021) – presenetljivo pa je tudi višji delež nekaterih fizično opravljenih nakupov, na primer v restavracijah, kar kaže na posledice odprave epidemioloških ukrepov. Dve tretjini uporabnikov pri mobilnih plačilih uporablja mobilno banko (66 odstotkov), eden od sedmih pa mobilni telefon za plačila na mestih nakupa (15 odstotkov).

Petdesetak z enim plačilom

Nedavno se je na 50 evrov povečal največji znesek plačila, ki ga je na prodajnem mestu mogoče opraviti s plačilno kartico brez vtipkavanja PIN. Zakaj je to smiselno? Se s tem ne poveča tudi tveganje, da imetnika kartice potencialno oškodujejo za večji znesek, če kartico izgubi ali mu jo ukradejo?

»Enotni evropski standard pri tej omejitvi je že nekaj časa 50 evrov, praktično vse evropske države so ga že uvedle, Slovenija se je zgolj prilagodila,« je pojasnil Gabrovšek. »Dvig limita omogoča bolj brezhibno uporabniško izkušnjo, zlorab iz tega naslova pa praktično ni oziroma so zanemarljive, hkrati pa je uporabnik zaščiten, če kartico uporablja skladno s pogoji banke izdajateljice. Pomisleki, ki so se pojavili že pri uvedbi brezstičnega plačevanja in prejšnjih, nižjih omejitvah za plačilo zgolj z dotikom kartice na plačilne terminale, so se izkazali za popolnoma neutemeljene.«

Uporabnik pa mora v vsakem primeru ravnati v skladu z veljavnimi pogoji banke izdajateljice, saj je tako zaščiten, poudarja sogovornik. »Tehnično sicer lahko pride do nekaj zaporednih transakcij malih vrednosti, vendar ko se preseže neki kumulativni znesek transakcij brez PIN, kartica ne omogoča več nakupovanja brez PIN-potrditve. Ti kumulativni zneski so od banke do banke različni, regulativa PSD2 pa veleva, da mora imetnik ob zaporednih nizkih transakcijah brezstičnih plačil opraviti avtentikacijo za vsako peto transakcijo ali skupni znesek 150 evrov, kar koli pride prej,« je povedal Gabrovšek.

INFOGRAFIKA: Delo