Svetovna trgovina bo v prihodnjih desetih letih prvič v zadnjega četrt stoletja rasla počasneje kot bruto domači proizvod, spremenili pa se bodo tudi znani vzorci trgovanja, v posebnem poročilu ugotavlja mednarodna družba Boston Consulting Group (BCG). EU naj bi v prihodnjih letih med drugim okrepila trgovino z ZDA, rast trgovine s Kitajsko pa naj bi se ohladila.

Poročilo napoveduje, da bo svetovna trgovina do leta 2031 rasla po le 2,3-odstotni letni stopnji, kar je manj od 2,5-odstotne napovedane svetovne gospodarske rasti.

Posledice epidemije in vojne

Po besedah izvršne direktorice in partnerke pri BCG Melanie Seier Larsen so evropsko in globalno trgovino zadnja tri leta močno zaznamovale izredne razmere, od pandemije do ruskega napada na Ukrajino. Posledice zadnjega imajo in bodo še nekaj časa imele osrednjo vlogo pri novih trgovinskih vzorcih, je dodala.

»Kot je razvidno iz aktualnega poročila, bo EU v prihodnjih letih povečevala trgovino z ZDA, veliko korist bo imela tudi Jugovzhodna Azija. Prav vsi trgi pa bodo morali intenzivno delati za večanje odpornosti na nepredvidljive situacije,« je poudarila Seier Larsenova.

Poleg vojne v Ukrajini in njenih posledic svetovno trgovino spreminjajo tudi drugi dejavniki, med drugim vse manjša odvisnost zahodnih držav od trgovine s Kitajsko in vzpon gospodarskih blokov, kot je Združenje držav Jugovzhodne Azije (Asean), še ocenjujejo v BCG.

Za ene priložnost, za druge izziv

Po mnenju izvršnega direktorja pri družbi in soavtorja poročila Marca Gilberta bo prilagajanje podjetij, panog in držav na spreminjajoče se geopolitične in gospodarske razmere nekaterim prineslo priložnosti, drugim pa izzive.

»Pričakovane spremembe bodo še naprej slabile gospodarsko globalizacijo in odpiranje trgovine, ki sta bila značilna za prva tri desetletja obdobja po hladni vojni. To bo povzročilo, da bo trgovinski zemljevid na novo narisan in bo videti precej drugače kot leta 2021,« je ocenil Gilbert.

Kot so poudarili pri BCG, sta zaradi vojne v Ukrajini trgovinske odnose spremenili EU in Rusija, posledično pa bo Unija v prihodnjih devetih letih trgovino z ZDA okrepila za 338 milijard dolarjev. Povečala bo tudi trgovinske odnose z državami Aseana, Afriko, Bližnjim vzhodom in Indijo.

Zmagovalec premikov bo Jugovzhodna Azija

Na drugi strani se bo trgovina med ZDA in Kitajsko, kot navajajo avtorji poročila, do leta 2031 zmanjšala za 63 milijard dolarjev. Ohlaja se tudi rast trgovine med EU in Kitajsko. Ta naj bi se povečala za le 72 milijard dolarjev, kar je »skromno povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti«. Trgovina Rusije s Kitajsko in Indijo pa naj bi se povečala za 110 milijard dolarjev, od tega samo s Kitajsko za 90 milijard dolarjev.

Po navedbah BCG pa bo imela največ koristi od na novo začrtanega trgovinskega zemljevida Jugovzhodna Azija, ki bo do leta 2031 po ocenah ustvarila tisoč milijard dolarjev dodatnih prihodkov zaradi novih trgovinskih povezav s Kitajsko, Japonsko, ZDA in EU.

Trgovina Aseana s Kitajsko se bo po napovedih povečala za 438 milijard dolarjev, kar je po ugotovitvah poročila največje medregijsko povečanje.

»Nova svetovna trgovina daje prednost odpornosti dobavne verige in globalni diverzifikaciji. Podjetja bi morala dati prednost ukrepom za povečanje odpornosti, kot so ustvarjanje zalog osnovnega blaga in sestavnih delov ter predhodna izbira alternativnih dobaviteljev,« je pri tem ocenil direktor za globalno trgovino in naložbe ter soavtor poročila Michael McAdoo.