Dezinflacija bo ena izmed prevladujočih makroekonomskih tematik prihajajočega leta 2023. Gre za stanje, ko se stopnja inflacije (splošna raven cen v gospodarstvu) sčasoma zmanjšuje, vendar je še vedno pozitivna, in se nadaljuje, dokler stopnja ni enaka nič. To je pravzaprav trenutni cilj centralnih bank, ki želijo z dvigom obrestnih mer zajeziti dvig cen, na drugi strani pa ne ustaviti gospodarstva.

Povečanje ponudbe denarja je nujen, a ne zadosten pogoj za ustvarjanje inflacije. V letih 2020–21 so se ob ekspanzivni fiskalni politiki ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) realne obrestne mere zrušile, inflacija pa se je močno povečala.

Z visokimi obrestmi nad inflacijo

Danes Fed črpa likvidnost iz sistema, vendar šok na strani povpraševanja ostaja, zato so realni donosi obveznic močno narasli. Po pričakovanjih centralnih bančnikov se bo povpraševanje v prihajajočem letu zmanjšalo, medtem ko bi naj inflacija hitro upadla. Zgodovinsko gledano se strm porast inflacije vedno odrazi v poznejšem močnem padcu.

Fed je med svojim zadnjim zasedanjem o denarni politiki obrestno mero povišal za 50 bazičnih točk na 4,25 do 4,5 odstotka, s čimer so se stroški izposojanja dvignili na najvišjo raven po letu 2007. To je bilo sicer sedmo zaporedno zvišanje obrestnih mer. Fed želi denarno politiko primerno nastaviti, da se bo inflacija vrnila na dva odstotka.

INFOGRAFIKA: Delo

Evropska centralna banka (ECB) počasi sledi ameriški, obrestne mere v evrskem območju je zvišala za 0,5 odstotne točke. Gre za četrti zaporedni dvig, skupaj pa je osrednji organ evrske denarne politike obrestne mere od julija zvišal za 2,5 odstotne točke. V prihodnjih mesecih napoveduje dodatna zvišanja.

Dvig obrestne mere je okrepil seveda tečaj valute evro, ki se je povzpel na 1,07 v primerjavi z dolarjem, kar je največ od začetka junija. Dolar bi lahko bil zaradi spremenjene denarne politike poraženec v prihajajočem letu, kar pa bo pozitivno za surovine in seveda za ameriške delnice.

Strah vlagateljev pred inflacijo se zdaj spreminja v strah pred recesijo, kar se deloma že kaže v nižjih cenah delnic ter pričakovanih dobičkih oziroma kazalnikih P/E za prihodnje leto. Delniški trg seveda vrednoti prihodnost in ne sedanjosti, zato je pričakovani kazalnik EPS (dobiček na delnico) za leto 2023 že znižan za 10 odstotkov.

Kitajska lahko pričakuje več rasti

Dodatna makroekonomska tema za prihajajoče leto je desinhronizacija svetovnega gospodarstva, ki je posledica različnih usmeritev monetarnih politik. Medtem ko se ameriška in evropska ekonomija ohlajata kot odgovor na zaostreno denarno politiko, Kitajska odpravlja omejitve po covidu-19 in rahlja kreditne pogoje v nepremičninskem sektorju. Kitajska vlada se povsem osredotoča na ponovno oživitev gospodarske rasti, zato lahko tam pričakujemo ponovitev vzpona gospodarske dejavnosti, kot so ga zahodni trgi doživeli ob ponovnem odprtju v začetku leta 2021. Ta politika Kitajske bo pozitivno vplivala na azijske delniške trge, pa tudi na surovinske.

Šibkejša gospodarska rast, višja brezposelnost in padajoča inflacija bodo verjetno vodile k spremembi monetarne politike in ustavitvi dviga obrestnih mer. Vlagatelji bodo najbrž z optimizmom pozdravili to potezo, ampak zgodovinsko gledano gospodarstvo najbolj trpi po tem, ko so dvigi obrestnih mer že izvedeni.

Kratka recesija je zato v mislih skoraj vsakega analitika, na kar usmerja več kazalnikov. Prvič, krivulja donosnosti obveznic je obrnjena, dolgoročna krivulja je pod kratkoročno. Drugič, cena nafte upada in je že nižje kot ob začetku vojne v Ukrajini. Tretjič, delnice bank so se v zadnjem mesecu precej pocenile. Četrtič, kazalnik ISM za nova naročila je nižji že tretji mesec zapored, kar nakazuje na jasno kontrakcijo v gospodarstvu. Petič, nepremičninski sektor se vidno ohlaja, kar prikazujejo podatki o cenah in tudi o novogradnjah.

Kljub vsem tem znakom pa se za zdaj analitiki strinjajo, da bo recesija kratka in bo prihajajoče leto prineslo pozitivne donose na delniške trge.