Tiskane izdaje
Evropsko sodišče bo 19. julija odgovorilo na dvome, ki so se slovenskim ustavnim sodnikom vzbudili pri presoji o ustavnost izbrisa podrejenih obveznic in delnic bank. Odgovore poleg države in Banke Slovenije najbolj nestrpno pričakujejo zavarovalnice in pokojninske družbe ter mnogi mali vlagatelji, ki so ostali praznih rok.
Slovensko ustavno sodišče je pred sprejetjem odločitve, ali so določila zakona o bančništvu, na podlagi katerega je država izbrisala za 600 milijonov evrov podrejenih obveznic in delnic bank, v nasprotju z ustavo, kolegom v Luksemburgu postavilo sedem vprašanj. Ta se med drugim nanašajo na evropsko bančno sporočilo 2013, na katerega sta se vlada in Banka Slovenije sklicevali ob razlastitvi vlagateljev leta 2013, in na razmerje tega dokumenta do drugih evropskih dokumentov, tudi o državnih pomočeh.
Bo sodišče sledilo predlogu?
Evropsko sodišče naj bi zdaj odgovorilo nanje. Če bodo upoštevali sklepne predloge njihovega generalnega pravobranilca Nilsa Wahla, kar pa ni nujno, bodo odločitev o izbrisu podrejenih obveznic in delnic slovenskih bank prepustili našemu ustavnemu sodišču. Wahl je ugotovil, da sporočilo evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči pri sanaciji bank za države članice ni zavezujoče in da državam članicam ni treba sprejeti nacionalne zakonodaje, ki bi implementirala njegove določbe. Komisija po njegovem mnenju s sporočilom ne presega svojih pristojnosti in niti ne krši načela varstva legitimnih pričakovanj in pravice do zasebne lastnine.
Ali sta bili ti dve načeli kršeni z izrednimi ukrepi pri sanaciji bank, pa naj odloči nacionalno sodišče. Wahl še meni, da pretvorba ali izbris hibridnih in podrejenih finančnih instrumentov nista vzroka, da bi komisija državno pomoč razglasila za nedovoljeno, in se ne smeta zahtevati, če bi to povzročilo nesorazmerne rezultate. Tudi to morajo presojati nacionalna sodišča.
Banke so le poseben sektor
Generalni pravobranilec evropskega sodišča se je strinjal, da bi bilo finančne storitve glede državnih pomoči treba obravnavati enako kot druge gospodarske dejavnosti, a v isti sapi je ugotavljal, da ima ta dejavnost vendarle posebno vlogo, saj ima kriza bančnega sektorja lahko širše vplive. Poudaril je še, da lastninska pravica ni absolutna, kadar gre za splošni interes.
Dokončno odločitev bo torej nato sprejelo slovensko ustavno sodišče, a odgovore evropskih sodnikov nedvomno najbolj nestrpno pričakujejo tisti, ki so izgubili največ. Pogledali smo, kdo so bili največji lastniki podrejenih obveznic NLB, NKBM, Banke Celje, Probanke in Factor banke. V podatke pa niso zajeti podatki o štirih obveznicah NLB, NKBM in Abanke, ki so bile izdane v tujini.
Infografika: Delo
Loterija s podrejenci
Poleg države, ki je imela obveznice Nove KBM in njenih družb (glej grafiko), kot so Kapitalska in Slovenske odškodninska družba, so, gledano po nominalnih zneskih obveznic, največ izgubile zavarovalnice in pokojninske družbe skupaj z njihovimi skladi. Zanimivo je, da sta podrejene obveznice izdatno kupovali tudi Loterija Slovenije in Sklad za financiranje razgradnje Neka.
Zadnji jih je kupil za pet milijonov in jih del na srečo pravočasno prodal, tako da je bilo izgube »le« 1,4 milijona evrov, Loterija Slovenije je izgubila skoraj štiri milijone. V podrejene obveznice je izdatno vlagal tudi Aerodrom Ljubljana, in sicer za več kot 1,3 milijona evrov.
Med fizičnimi osebami je z razlastitvijo največ – za tri milijone evrov obveznic Probanke – izgubil največji slovenski hmeljar Jožef Čas. Za slab milijon obveznic je imel nekdanji šef Banke Zasavje Zdenko Fritz. Okoli 0,6 milijona evrov podrejenih obveznic NLB ima tudi nekdanji predsednik uprave Delamarisa, zdaj direktor izolske družbe Riba Vojko Maver. Za več kot milijon evrov obveznic Banke Celje sta imela zakonca Igor in Marija Karlovšek, pol manj pa podjetnik Marko Golob.
Podobno vsoto je izgubil vlagatelj Tadej Kotnik, ki je zakon o bančništvu tudi prvi vložil v ustavno presojo in tudi sam večkrat javno opozoril na domnevne nepravilnosti, ki so se pri tem dogajale. Med osmoljenimi vlagatelji, denimo, najdemo tudi koroškega poslovneža in lastnika propadlega Preventa Janka Zakeršnika, prek družbe Vasin nekdanjega šefa NFD Staneta Valanta in mariborskega odvetnika Andreja Pipuša.
