Cilj: do leta 2020 reciklirati 70 odstotkov odpadkov

Ajdovščina – V Sloveniji smo v letu 2011 pridelali okrog 1,6 milijona ton gradbenih odpadkov, približno polovico jih predelamo. A ker so prav gradbeni odpadki trajnostni vir za tako imenovano zeleno gradbeništvo, si v državi prizadevajo, da bi do leta 2020 reciklirali 70 odstotkov gradbenih odpadkov. Cilj je po mnenju strokovnjakov povsem uresničljiv.

Gradbeni odpadki v Evropi predstavljajo v povprečju od 25 do 30 odstotkov celotne količine nastalih odpadkov. Zavrženi obremenjujejo okolje, pravilno ločeni in predelani pa lahko znova postanejo gradbeni material za raznovrstno uporabo pri visokih in nizkih gradnjah, še zlasti pa pri gradnji prometnic. Povsem enako velja za številne inertne in nenevarne industrijske odpadke, denimo za jeklarske žlindre, ki jih je od teh odpadkov količinsko največ. Primeri iz tujine kažejo, da nekatere razvite države že dolgo uspešno uporabljajo navedene odpadke kot vir surovin. V Sloveniji veliko gradbenih odpadkov še vedno konča v naravi, na divjih odlagališčih. Po zadnjih podatkih je v naši državi takšnih odlagališč približno 10.700, na njih pa kar v dveh tretjinah primerov naletimo na gradbene odpadke, ki so ne le moteči, ampak predstavljajo tudi tveganje in nevarnost za zdravje ljudi in okolje. Da bi tako stanje presegli, predvsem pa širšo javnost ozavestili o pravilnem ravnanju s tovrstnimi odpadki, je eno glavnih poslanstev projekta ReBirth, ki ga finančno podpirata Evropska unija, program LIFE+, ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Trajnostni vir gradbeništva

»Opažamo, da se reciklirani gradbeni odpadki v Sloveniji zelo redko uporabljajo kot gradbeni proizvodi. Zato je velik poudarek projekta ReBirth, da pospešimo uporabo teh recikliranih odpadkov v gradbeništvu,« pravi Alenka Mauko iz Laboratorija za betone, kamen in reciklirane materiale Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Zadnji je sicer tudi glavni koordinator projekta ReBirth, čigar cilji so trajna rast recikliranja gradbenih in industrijskih odpadkov, desetodstotno povečanje recikliranja gradbenih odpadkov do leta 2015, 15-odstotno povečanje recikliranja inertnih industrijskih odpadkov do leta 2015, 1,5-odstotni prihranek naravnih materialov, zasuk trenda nelegalnega odlaganja gradbenih odpadkov ter prispevek k nacionalnemu dolgoročnemu cilju s 70-odstotnim recikliranjem gradbenih odpadkov do leta 2020. »Verjamem, da bo Slovenija do leta 2020 to številko dosegla, k čemur bodo pripomogle tudi različne promocijske akcije v okviru projekta ReBirth,« ocenjuje Maukova.

Reciklirani materiali cenejši

Veliko bi po njenih besedah lahko spremenili že z miselnostjo, da je lahko odpadek tudi surovina za gradbeni proizvod. »Če takšno surovino imamo, lahko ohranjamo naravne vire. Svetovna poraba naravnih agregatov znaša še vedno okrog 95 odstotkov, medtem ko poraba recikliranih predstavlja le kakih pet odstotkov. Različnih možnosti za uporabo gradbenih odpadkov je torej še veliko,« pravi sogovornica. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da bolj ko so reciklirani materiali selektivno ločeni, cenejši so. Da lahko iz nekaterih recikliranih materialov naredimo celo boljši in cenejši izdelek kot prej, ugotavljajo tudi v ajdovskem podjetju Structum, ki se ukvarja z razvojem trajnostnega gradbeništva in hkrati skrbi za tehnološko podporo projektu ReBirth. »Poznamo vrsto dobrih praks, kjer je odpadek, ki je ostanek industrije in se ga ponavadi odvrže na deponijo, mogoče koristno uporabiti v gradbenih materialih in gradbenih proizvodnjah. Če gradbeni odpadek uporabimo, nam, denimo, iz kamnoloma ni treba voziti novih materialov. Tak primer je uporaba črne jeklarske žlindre,« poudarja Mitja Čotar, direktor podjetja Structum.