Elektrika bo vodilni energent

Če bo Evropa hotela zmanjšati klimatske vplive, bo šla v smeri zelenih energij ali jedrske tehnologije.

Objavljeno
22. maj 2014 20.45
Vili Einspieler, Celje
Vili Einspieler, Celje
Celje - Po mnenju strokovnjakov, ki so se udeležili današnje okrogle mizi o cenah električne energije v Evropi na sejmu Energetika, bodo cene elektrike v prihodnjih letih gotovo višje. Udeleženci na plinskem forumu so se vprašali, ali bo Južni tok sploh realiziran.

Predstavniki večjih podjetij so opozorili, da mora energetski sistem prispevati svoj delež h konkurenčnosti gospodarstva. Deljena so bila mnenja o obnovljivih virih energije (OVE), po mnenju občinstva pa se glavni akterji preveč zgovarjajo na državo. Skupna je bila ugotovitev, da bo imela električna energija kot energent v prihodnjih petdesetih letih vodilno vlogo.

Peter Novak iz Energotecha je menil, da bo elektrika za nas draga, dokler se Slovenija ne bo izkopala iz proizvodnje, ki je dodelavna, tako da dodana vrednost ostaja v tujini. Novak je poudaril: »Če bo Evropa hotela zmanjšati klimatske vplive, bo šla v smeri OVE ali jedrske tehnologije. Pri nas se moramo vprašati, ali lahko z OVE pokrijemo naše potrebe in po kakšni ceni«. Čeprav ne dvomi, da bo cena v OVE višja, ima Slovenija z nuklearno elektrarno vsaj do 2043 zagotovljeno jedrsko energijo, Teš pa bo obratoval vsaj do leta 2053, kar pomeni, da ima na razpolago dva glavna stebra za vzdrževanje potreb po elektriki.

Direktor Elesa Aleksander Mervar je opozoril, da je trenutna cena električne energije nerealno nizka zaradi subvencioniranja cen iz OVE, ne glede na to, ali jih primerjamo s cenami v ostalih članicah EU ali glede na BDP. Po njegovem novih naložb v konvencionalne vire ne bo, končne cene elektrike pa imajo trend rasti. Mervar je tudi prepričan, da se bo naša odvisnost od uvoza elektrike v prihodnje še povečala.

Ponudniki elekrične energije so opozorili, da je velik del končne cene elektrike odvisen od omrežnine in dajatev in da je pri manjših odjemalcih več kot pol cene regulirane. Direktor Elektro Celje Energija Mitja Terče je izpostavil pomen dobavljanja električne energije iz OVE, ki jo podjetje zagotavlja vsem njihovim gospodinjstvom. Po njegovem ne bo prihodnosti Slovenije, če ne bomo stavili na OVE.

Dejan Paravan iz Gen-I je menil, da odjemalca na koncu zanima končni račun in ne le tržni del cene ter da se pri političnih odločitvah premalo posluša stroko. V tej zvezi je Tomaž Orešič iz VaasaETT Oy še dodal: »Če se je cena elektrike v preteklosti oblikovala na osnovi cen energentov, se danes oblikuje glede na politične odločitve.« Da se poraba električne energije pri nas stabilizira, je povedal Bojan Kuzmič iz agencije za energijo, pri čemer je pojasnil, da imamo skoraj ničelno rast in da se je industrija zaradi težav na svojih trgih prestrukturirala, pri učinkoviti rabi energije pa bo lahko naredila več kot nekoč.

Tomaž Štokelj iz HSE je sklenil: »Ko je prišlo do gospodarske krize, so določili prekomerno subvencijo v OVE, kot sta sonce in veter. Posledica je trg zasičen s proizvodnjo, sistemski operaterji pa imajo težavo, kako to menedžirati. Evropa je spoznala veliko zmoto«.

Večja zanesljivost dobave plina

Po mnenju udeležencev plinskega foruma je projekt Južnega toka za Slovenijo dobrodošel, ker je za porabnika bolje, če ima na voljo več virov. Glede na zadnji podpis dogovora med Gazprom in OMV o trasi Južnega toka čez Avstrijo, je Dejan Paravan iz Gen-I menil, da lahko zelo verjetno kar pozabimo na Južni tok. Milan Lampret iz Geoplina, katerega hčerinska družba Plinovodi je v Sloveniji nosilec projekta Južni tok, je prepričan, da bi bil z vidika stabilnosti dobave projekt dobrodošel, ker bi diverzificiral dobavne poti iz Rusije. Kot je še poudaril: »Ta projekt bi za celo Evropo pomenil večjo zanesljivost dobave«.

Mirko Horvat iz Palome, ki je velik porabnik zemeljskega plina, je opozoril na stroške prenosa, ki dražijo energent. Paloma je v dveh letih zamenjala dva dobavitelja in s tem zmanjšala stroške za 40 odstotkov. Predstavniki dobaviteljev so izpostavili pomen učinkovite rabe energije, pri čemer svoje rasti, kot so zagotovili, ne dosegajo s spodbujanjem uporabnikov k večji porabi energenta, temveč z vstopom na nove trge ter nudenjem celovitih energetskih storitev za svoje stranke.