Evropski solidarnostni sklad bo odzivnejši, merila jasnejša

Novi predlog poenostavlja obstoječa pravila, tako da se bo pomoč lahko izplačala hitreje, pomoč pa bo mogoče razen ob naravnih nesrečah pa bo pomoč mogoče dobiti tudi ob sušah

Objavljeno
25. julij 2013 17.14
jer*poplava
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo

Ljubljana, Bruselj – Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je predstavil predlog reforme Solidarnostnega sklada EU. Sklad bi postal odzivnejši in preprostejši za uporabo, kriteriji za dodelitev pomoči, omejene na 30 milijonov evrov, pa bolj jasni.

Novi predlog poenostavlja obstoječa pravila, tako da se bo pomoč lahko izplačala hitreje kakor zdaj. Natančneje so opredeljena področja uporabe sklada: omejen ostaja na naravne nesreče, vendar se razširja na suše. Načrti tudi prvič vključujejo možnost predplačil, ki bodo znašala deset odstotkov pričakovane pomoči, omejena pa bodo na 30 milijonov evrov.

Bolj jasno so določeni tudi upravičenci in upravičeni stroški, še posebno pri regionalnih naravnih nesrečah. Uvedel se je tudi enoten prag za pomoč pri škodi – 1,5 odstotka regionalnega bruto družbenega proizvoda.

Načela sklada in načini financiranja ostajajo nespremenjeni, saj se sklad ne financira iz običajnega proračuna EU. Od ustanovitve leta 2002 je sklad priskočil na pomoč ob 52 naravnih nesrečah po vsej Evropi, skupaj s potresi, gozdnimi požari, sušo, neurji in poplavami.

Pomoč v višini več kot 3,2 milijarde evrov je prejelo 23 držav članic. Če bodo evropski parlament in države članice podprli predloge, lahko države in regije, ki so jih prizadele naravne nesreče, pričakujejo bistvene izboljšave delovanja solidarnostnega sklada.

Pri tem spomnimo, da je evropska komisija konec aprila predlagala iz tega sklada 14,6 milijona evrov pomoči za poplave v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. Pri tem sta obe sosednji državi zaradi močnega deževja jeseni 2012 utrpeli manjšo škodo kot neposredno posledico poplav, zato je komisija predlagala, da se Sloveniji dodeli 14,08 milijona evrov, dobrih 286.000 evrov Hrvaški in 240.000 evrov Avstriji.

Slovenski državni organi so škodo, ki je nastala zaradi obilnega deževja 27. oktobra lani, ocenili na skupaj skoraj 360 milijonov evrov. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je sicer vlogo za dodelitev sredstev Sloveniji na evropski solidarnostni sklad poslalo že 2. januarja. O sklepu EK bosta odločala še evropski parlament in svet EU, potem pa sledi še podpis sporazuma o dodelitvi teh sredstev.