Tiskane izdaje
Ljubljana, Bruselj - Svetovni dan okolja v sredo je bil v letu kakovosti zraka povezan s hrano. Te na svetu na leto zavržemo kar 1,3 milijarde ton, pri tem pa je milijarda ljudi lačnih. Vse je povezano, onesnaževanje zraka vpliva na vremenske vzorce in s tem tudi na pridelavo hrane.
Po podatkih Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je na svetu zavržene hrane več, kot je v enem letu pridelajo na celotnem območju podsaharske Afrike. Pri tem pa ne gre prezreti dejstva, da je vsak sedmi Zemljan lačen in da od lakote vsak dan umre 20.000 otrok, mlajših od pet let.
Manj odlagajmo na deponijah
Tudi pri biološko razgradljivih odpadkih predstavlja zavržena hrana pomemben delež, v zadnjem času pa je ta vrsta odpadkov dobila veliko pozornosti. Evropska zakonodaja poudarja nujnost preusmerjanja odpadkov oziroma zmanjšanja odlaganja na deponijah ter povečanje recikliranja in ponovne uporabe. Pomembno bi bilo torej najprej zmanjšati količino zavržene hrane, za kar je po svetu veliko zgledov, skupni imenovalec pa je zlasti lokalno pridelana in porabljena hrana. Kot vrsta odpadkov je zavržena hrana lahko osnova za kompostiranje, v bolj tehnološko dodelanih sistemih pa skozi mehansko biološko predelavo iz nje proizvajajo gorivo za toplarne in bioplin.
Po podatkih ZN približno 42 odstotkov celotne odpadne hrane izvira iz gospodinjstev ali v povprečju približno 76 kilogramov na prebivalca. Vzrok za nastanek tako velikih količin zavržene hrane je predvsem preveč nakupljene hrane na splošno, kar je zlasti posledica akcijskih ponudb, prevelikega nakupa pokvarljivega blaga, predvsem sadja in zelenjave, velika občutljivost za higieno živil in njihov rok uporabe, čezmerna priprava hrane na splošno, »spomladansko čiščenje« hladilnikov, zamrzovalnikov in kuhinjskih omar ter nezadovoljstvo z okusom hrane - predvsem hrana, ki je ne pojedo otroci.
Pri primerjavi povzročiteljev emisij toplogrednih plinov imajo gospodinjstva največji prispevek - tako na tono odpadne hrane (2,07 tone CO₂ ekvivalenta na tono) kot tudi na evropski ravni (78 milijonov ton CO₂ ekvivalenta na leto), kar predstavlja 46 odstotkov ocenjenih letnih emisij toplogrednih plinov zaradi odpadne hrane. »Prav zato je zelo pomembno, da potrošnik pri nakupovanju hrane dobro premisli tudi o nakupu hrane, ki je pridelana v bližini in ima za sabo čim manj kilometrov poti,« pravijo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
Do okolja prijazno kmetijstvo več podpore
Kot je za Delo povedal minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, je program razvoja podeželja ravno v javni razpravi, veliko od 2,3 milijarde evrov pa bo namenjenih kmetijstvu, prijaznemu do okolja. Ta usmeritev evropske politike Sloveniji še posebej koristi, saj nimamo zares velikih kmetijskih podjetij s kvadratnimi kilometri polj in napol avtomatiziranimi sistemi za dodajanje pesticidov in umetnih gnojil. Židan podpira tudi vse projekte urbanega pridelovanja hrane, le da so ti precej bolj odvisni od občin in mest.
UNEP je po drugi strani začel pobudo Think.Eat.Save, ki združuje skupine iz vsega sveta za razvoj in tudi usklajevanje projektov, ki bi preprečili okoljske težave, kot je zavržena hrana. Med izvajalci takih projektov so tudi hoteli v Dubaju, kjer ostanke hrane pri zajtrku vključijo v dodatno ponudbo pri kosilu. Austin v Teksasu je odločil, da morajo vse večje restavracije ločevati hrano od drugih odpadkov, v Berlinu sta dva prijatelja začela projekt iskanja grde zelenjave, ki jo uporabijo za dostavo hrane. Podoben projekt imajo tudi v Veliki Britaniji. V Marylandu (ZDA) študentje v okrepčevalnicah zbirajo ostanke hrane za brezdomce. Primerov je še veliko, tudi v Sloveniji.
Glavne težave Slovenije
»Na glavne težave v zvezi z okoljem v Sloveniji lahko gledamo na več načinov. Prvi način je fizično lokalno onesnaženje, pri čemer je v ospredju onesnaženje zraka z delci in ozonom, na drugem je onesnažena podtalnica v severovzhodni Sloveniji in na tretjem onesnažena tla v industrijskih predelih in mestih.
Drugi sklop so problemi, povezani z nepremišljenim prostorskim načrtovanjem, ki se kažejo na primer v izgubi biodiverzitete, pretirani pozidavi kmetijskih tal in v dragih posledicah naravnih nesreč - od poplav in plazov do suš. Tretji sklop problemov pa je povezan z družbenopolitičnim obnašanjem v Sloveniji, kjer nimamo prave politike oziroma odnosa niti do lokalnih, še manj pa do globalnih okoljskih problemov, ki pestijo tudi Slovenijo.
Okoljska politika ni integrirana ne v gospodarsko, ne v prometno in celo ne v kmetijsko politiko. Okoljska ozaveščenost odločevalcev je nizka, globalni okoljski izzivi spregledani, okoljski kapital Slovenije pa ne prepoznan kot naša konkurenčna prednost,« je prepričana predsednica ukinjenega sveta za trajnostni razvoj Lučka Kajfež Bogataj.
V Bruslju o zraku
Na letošnjem Zelenem tednu, ki se je začel v torek, s sklepnimi mislimi pa se bo končal danes, je glavna tema kakovost zraka. Kot je dejala Martha Delgado Peralta iz Mexico Cityja, so se pred 20 leti boleče zavedli onesnaženosti zraka, saj se v najhujših dneh niso videli čez cesto, ptice so začele umirati, otroci so bili vedno bolni. Takrat so na leto imeli le osem dni kakovostnega zraka, danes jih zaradi omejevanja prometa, preselitve industrije in drugega uživajo že 237. Poudarila je pomen kolesarjenja, tudi za največja mesta.
Yu Lei in Ke Zhou, profesorja iz Pekinga, sta opozorila, da Kitajci ne bodo šli nazaj na kolesa, veliko več pa bi jih moralo začeti uporabljati metro, kar vlada Pekinga podpira tudi s subvencijami in dražjimi parkirninami. Največja težava velikih kitajskih mest je sicer geografska lega, v zadnjih desetletjih pa zlasti množično priseljevanje ljudi s podeželja. Med glavnimi ukrepi je zamenjava premoga za ogrevanje z zemeljskim plinom.
Ljubljana je sicer po kakovosti zraka na lestvici evropskih mest (ta je bila že večkrat predstavljena) na nezavidljivem tretjem mestu od spodaj navzgor. Ima namreč geografsko težavo - vse, kar promet, zasebna kurišča, energetika in preostanek industrije izpustijo znotraj hribovitega obrobja mesta, tu tudi ostane.
