Izrabljene gume so pristale tudi v oceanu

Neuporabne izrabljene gume je najbolje pustiti vulkanizerju, ki avtomobilu nadene novo obutev.

Objavljeno
30. avgust 2013 12.43
Slopak
Slopak
Ljubljana – Pred desetletji so izrabljene gume veljale za neškodljive in bile celo material za umetne grebene v morjih, kar pa se je končalo katastrofalno. Gume so razpadle in ogrožajo naravne koralne grebene, poleg tega se iz njih sproščajo strupi.

V sedemdesetih letih so v morje ob obali Floride potopili več kot dva milijona izrabljenih gum z namenom ustvariti umetni greben. Ta naj bi privabil ribe in druge morske živali in tako naj bi nastal habitat z raznovrstnim morskim življem.

To početje je bilo v zadnjih desetletjih 20. stoletja kar pogosto za obale ZDA pa tudi na drugih koncih sveta. Tako so se znebili izrabljenih gum, sočasno pa naj bi ustvarili nov življenjski prostor ribam in drugim morskim organizmom.

Katastrofa zaradi neznanja

Projekt, ki je imel dobre namene, se je sprevrgel v naravno katastrofo. Umetna tvorba iz gum se v morju namreč ni obdržala. Morski tokovi in nevihte so strukturo iz gum, betona in jekla razmajali in uničili, tako da zdaj gume ležijo raztresene po morskem dnu in se prosto gibljejo z morskimi tokovi. Gume se raztezajo po morskem dnu v velikosti 31 nogometnih igrišč in predstavljajo resno grožnjo naravnim koralnim grebenom. S tem ko jih morski tokovi pomikajo po morju, se te zaletavajo v korale, jih lomijo in ovirajo njihovo rast. Gume pa naplavlja tudi na bližnje obale. Nekateri znanstveniki menijo, da gume poleg fizičnih uničevalnih posledic v morju izločajo toksine. Pred leti so prostovoljci izvedli akcijo čiščenja morskega dna, a je projekt zelo zahteven tako stroškovno kot izvedbeno.

Gume vulkanizerju

Danes se veliko bolj zavedamo posledic odlaganja izrabljenih gum v okolje. V Sloveniji sistem ravnanja z izrabljenimi gumami izvaja družba Slopak, ki zagotavlja prevzem, transport in predelavo izrabljenih gum.

Ob menjavi gum na svojem jeklenem konjičku lahko izrabljene gume brezplačno oddamo vulkanizerju, ki nam jih je menjal, ali pa v zbirnih centrih komunalnih podjetij. Izrabljene gume od vulkanizerjev in iz zbirnih centrov prevzame družba Slopak, ki poskrbi za njihovo nadaljnjo snovno ali energijsko predelavo. Izrabljene gume lahko najdemo v različnih izdelkih, kot so nova podlaga na igriščih in stadionih, tekoči traki v nakupovalnih središčih ali v obliki granulata, ki ga primešajo asfaltu.

Leta 2012 je bilo tako predelanih malo manj kot 16.000 ton zbranih gum, to je 87 odstotkov vseh gum, danih na trg. Tako je poskrbljeno, da gume ne pristanejo v naravi, ampak jih predelajo v nove proizvode ali iz njih nastane nova energija.