Tiskane izdaje
Ljubljana - »Na poti iz gospodarske krize ne smemo začenjati druge krize. Nimamo samo finančnega dolga, imamo velik dolg do narave, ki ga bomo morali začeti odplačevati,« je povedal evropski komisar za okolje Janez Potočnik na uradnem obisku v Sloveniji. Ta je tudi podpora novi vladi.
Je vaš obisk podpora vladi in varčevalnim ukrepom, ki jih predlaga?
Obisk lahko razumete tudi tako. Vendar je to običajen obisk, saj sem nekaj podobnih že opravil. Ko se zamenja vlada se mi zdi ustrezno, da se spoznam z novimi strukturami, da izmenjamo poglede in predvsem da vzpostavimo stike za dobro sodelovanje v prihodnosti.
Ste zadovoljni s pogovori?
Razprava v državnem zboru je bila dobra, vprašanja in pogledi poslancev so bili v pravi smeri. Razmere v Evropi niso rožnate. Ključna pozornost je letos namenjena spodbujanju gospodarske rasti z različnimi ukrepi, od spodbujanja malih in srednjih podjetij, zaposlovanja mladih, kar se mi zdi ključno, do krepitve notranjega trga, ki je glavni motor skupnega gospodarskega razvoja. Vendar so tudi vse te stvari, ki so povezane s konsolidacijo javnih financ, ne glede na to, da lahko imajo kratkoročno negativne učinke, dolgoročno vsekakor nujne. Da zagotovijo zaupanje, zdravje, ki ju do zdaj v javnih financah ni bilo. Iz grške in drugih zgodb smo se naučili, da smo zares povezani in da razmere v Grčiji vplivajo tudi na slovenske davkoplačevalce. Sam menim, da je pri tem pomembna krepitev znanosti in inovacij, kjer je Evropa močna. Zelo pomembno je tudi učinkovito ravnanje z viri. Upoštevajoč rasti cen virov na trgu in veliko uvozno odvisnost, je edino trajnostna raba virov podlaga za razvoj.
Kakšne so priložnosti Slovenije?
Slovenija je precej srečna država. Živimo na nekakšnem križišču, ki omogoča dobre trgovinske povezave, po življenjski raznovrstnosti smo prvi v Evropi, tretji po gozdnatosti in vodnih virih, a se velikokrat ne zavedamo, kaj imamo in v kakšnem okolju živimo. To so karte, na katere je treba igrati, ne zgolj kratkoročno, temveč tudi dolgoročno. To so nekatere od primerjalnih prednosti, na katerih je smiselno graditi. Sicer pa so vprašanja, s katerimi se zdaj ukvarja Slovenija, skupna velikemu delu Evrope in so se napovedovala. Strukturne reforme so nujne in to je del procesa, ki ni najlažji. Vendar bomo ob prepričanju, da delamo dobro, vse to zmogli.
Omenili ste dolg do narave. Bomo plačevali višji dolg s TEŠ6?
Večkrat sem že poudaril, da evropska komisija ne določa energetske politike članic. O energetski infrastrukturi odloča država sama. Seveda pri tem nima popolne svobode; v Evropski uniji smo se dogovorili o ciljih, ki jih moramo doseči. Slovenija mora, denimo, imeti 25 odstotkov obnovljivih virov energije do leta 2020, poleg tega mora tudi emisije znižati za 20 odstotkov. Ti ukrepi so sicer kratkoročni, zdaj se vsi pogovarjamo o tem, kaj bo treba storiti do leta 2050. Izpuste bo treba znižati za 80 do 95 odstotkov. Pogovarjamo se tudi, kako povečati delež obnovljivih virov energije po letu 2020, in komisija bo že letos pripravila nove predloge za to. Temu je smotrno prilagoditi domače načrte.
