Tiskane izdaje
Evropa se je zavezala k prehodu v krožno gospodarstvo in zato pripravila nove zakonodajne predloge o recikliranju odpadkov, ki predvidevajo obvezno recikliranje 70 odstotkov komunalnih odpadkov in 80 odstotkov odpadne embalaže do leta 2030. Že od leta 2025 bi bilo odpadke, ki se lahko reciklirajo, prepovedano odlagati na odlagališčih. Vključena sta tudi cilja za zmanjšanje morskih odpadkov in odpadne hrane.
V Sloveniji največ odpadkov nastane v proizvodnih in storitvenih dejavnostih (3,7 milijona ton leta 2012), med njimi tudi največ nevarnih, predvsem v predelovalnih dejavnostih (56 odstotkov od 120.000 ton), so zapisali v Kazalcih okolja, ki jih je pripravila agencija za okolje Arso. Količina odpadkov iz storitvenih in predelovalnih dejavnosti se je leta 2012 zmanjševala, predvsem zaradi gospodarske krize in prekvalificiranja nekaterih odpadkov v stranske proizvode.
Več proizvodnje mora
Podatki kažejo, da od leta 2002 več kot 60 odstotkov odpadkov predelamo. Količina komunalnih odpadkov se je do leta 2008 (923.000 ton oziroma 453 kilogramov na prebivalca) povečevala, pozneje pa se je začela zmanjševati. Tako smo leta 2012 pridelali 672.000 ton komunalnih odpadkov (327 kg na prebivalca). Povečuje pa se količina ločeno zbranih odpadkov, kar skupaj z drugimi zakonskimi ukrepi pripomore k zmanjševanju deleža odloženih komunalnih odpadkov (47 odstotkov leta 2012). Ta je še vedno visok glede na cilje, ki do leta 2020 predvidevajo od 11 do 15 odstotkov odloženih komunalnih odpadkov. Poleg tega je med cilji še povečevanje deleža reciklaže na 61 do 64 odstotkov in povečevanje deleža sežiga na okoli 25 odstotkov.
»Za doseganje teh ciljev bo potrebna investicija v infrastrukturo, ki je za obdobje 2007–2015 ocenjena na 291 milijonov evrov (kohezijska sredstva, državni in občinski proračun), za obdobje 2016–2020 pa na 200 milijonov evrov. Poleg tega bo večjo pozornost treba nameniti tudi ozaveščanju javnosti,« poudarjajo na Arsu.
Izkoriščanje naravnih virov, pridelanih ali načrpanih v Sloveniji po letu 2007, pada. Leta 2012 smo jih izkoristili 22 milijonov ton, od tega največ mineralnih surovin predvsem za gradbeništvo. Učinkovito rabo virov lahko spremljamo po snovni produktivnosti, ki jo v Sloveniji po letu 2007 v porastu, vendar za zdaj bolj na račun zmanjšane gradbene dejavnosti, ugotavljajo na Arsu.
Presegamo biološke zmogljivosti
»Ekološki odtis upošteva meje celotnega planeta, primerja biološko produktivne površine, ki jih prebivalstvo potrebuje za ohranjanje svojega načina življenja z vsemi površinami, ki so na voljo, skupaj z morjem. Biokapaciteta ali biološka zmogljivost predstavlja površino zemljišč ali morja, ki je potrebna za zadovoljitev potreb ljudi (proizvodnjo hrane, vlaken, lesa, goriv in absorpcijo izpustov, na primer ogljikovega dioksida) in se je še sposobna samoobnavljati ali regenerirati,« pojasnjujejo v Kazalnikih okolja. Če potrebe prebivalstva presežejo zmogljivost naravnega kapitala v državi, govorimo o ekološkem primanjkljaju.
Ekološki odtis Slovenije presega biološko zmogljivost. V obdobju 1992–2012 je najbolj naraščal ogljični odtis, zviševala sta se tudi odtis bioloških sredstev ter odtis infrastrukture. Tudi ekološki odtis Evrope je v letu 2008 presegal biološko zmogljivost. Večina držav EU, razen Finske, Švedske, Latvije in Estonije, ki imajo na račun gozda visoke vrednosti biokapacitete, je v okoljskem deficitu. Evropa je zato odvisna od uvoza iz drugih delov sveta. Najvišji ekološki odtis imajo Združeni arabski emirati, Danska in ZDA.
Za ekološki odtis se predvideva, da bo postal ključni kazalnik trajnostnega razvoja in podlaga za sprejemanje odločitev na vseh področjih, predvsem v okviru nacionalnih vlad, še dodajajo avtorji Kazalnikov.
