Morja drugje bodo po napovedih precej zrasla

Ljubljana – Dve skupini znanstvenikov sta ta teden poročali, da ledene ploskve Antarktike razpadajo, kar pri tem tempu pomeni tri metre višjo gladino morij. Zaradi rasti rabe premoga so se po poročilu IEA podnebni ukrepi podražili za 8 bilijonov dolarjev.

Po petem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) ni več dvoma, segrevanje planeta, ki ga povzročajo emisije toplogrednih plinov, je pomagalo pri destabilizaciji ledenih plošč Antarktike, zraven pa je še nekaj drugih vzrokov. Dvigovanje gladine morja bo najverjetneje počasno do konca stoletja, vendar je v prihodnjih desetletjih mogoč tudi drugačen, precej bolj uničujoč scenarij, kar lahko potisne civilizacijo v resno krizo. »To se resnično dogaja. Tega zdaj z ničimer ne moremo ustaviti. Edina omejitev je hitrost, s katero led plava,« je dejal Thomas P. Wagner, ki vodi Nasine programe o polarnem ledu.

Dve znanstveni skupini sta prišli do enakega sklepa. Šest ledenikov zahodne Antarktike se je umaknilo dovolj, da so povzročili nestabilnost ledenega pokrova Antarktike, česar so se znanstveniki bali desetletja. Ugotovili so, da ledu ne zadržujejo nobene vzpetine. Nova spoznanja so uresničitev napovedi Johna H. Mercerja iz leta 1978. Razlika je le v prvem vzroku. Mercer je napovedal katastrofo zaradi segrevanja zraka, znanstveniki danes pa bolj krivijo toplo vodo z globljih plasti oceana, ki jo potegnejo na površje čedalje močnejši vetrovi.

Morja se višajo s toploto

Morja se višajo že od 19. stoletja, vendar do zdaj le zaradi segrevanja. V sto letih se je gladina morja na obalah ZDA zvišala za 21 centimetrov. V prihodnjih desetletjih bo največji vzrok za dvig gladine morja topljenje ledenih pokrovov Grenlandije in Antarktike. Po opozorilih IPCC bi se morja do konca stoletja lahko dvignila za meter, če seveda ne bomo nič naredili za blaženje podnebnih sprememb. Že to pomeni ogromne težave za več 100 milijonov ljudi, ki živijo ob obalah morij.

Vendar države po poročilu Mednarodne agencije za energijo (IEA) še vedno vztrajajo na napačni poti. Cena nujnih ukrepov blaženja podnebnih sprememb, ki bi preprečili ogrevanje planeta za več kot dve stopinji Celzija, se je zaradi povečane porabe premoga povišala za 8 bilijonov dolarjev (na 44 bilijonov dolarjev potrebnih naložb v čisto energijo do leta 2050). IEA opozarja, da bi morali takoj povsod nehati postavljati nove termoelektrarne na premog, ki nimajo najvišjih mogočih izkoristkov, zlasti pa nimajo vgrajenih rešitev za zajemanje ogljikovega dioksida.

Od leta 2010 se je poraba premoga povečala bolj, kot se je povečala uporaba vseh nefosilnih virov energije skupaj. Za povrhu ima kar 60 odstotkov novih termoelektrarn na premog najnižjo učinkovitost, dosegljivo na trgu. Ob tem, da bi naložbe v čisto energijo predstavljale manj kot polovico prihranka pri stroških goriv, ki bi jih prinesle (115 bilijonov dolarjev). Z njimi se tudi okno za omejitev segrevanja na 2 stopinji Celzija ne bi zaprlo že konec leta 2016, kot se bo zgodilo z načrtovanimi termoelektrarnami na premog.

Slovenija ni izjema

Tako kot drugod po svetu se tudi v Sloveniji soočamo s podnebnimi spremembami, kar potrjujejo tudi opažanja in meritve Agencije za okolje. Meritve jasno kažejo, da se je temperatura v Sloveniji v zadnjih desetletjih močno povišala, in sicer je naraščala za 0,34 stopinje Celzija na desetletje.

Posledice segrevanja ozračja tudi že občutimo. Letošnja zima je bila med najtoplejšimi in najbolj namočenimi v zadnjih desetletjih. Zato smo sicer manj kurili in manj smučali, a so nas prizadeli poplave in žled. Druga težava so poletne suše, ki jih spremljajo vročinski valovi. Poletne suše so v Sloveniji že stalnica zadnjih poletij, v vročinskem valu so lani na mnogih postajah namerili celo nov temperaturni rekord – nad 40 stopinj Celzija.