Namakanje: Največ vode za njive in vrtove

Velik delež namakalne vode, skoraj petino, so zaradi zasneževanja pogoltnila smučišča.

Objavljeno
04. junij 2014 13.08
Parilje v Savinjski dolini, 11.8.2013 - Namakanje hmelja.
K. F., gospodarstvo
K. F., gospodarstvo

Ljubljana – Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke o površinah in vrstah zemljišč v državi, na katerih je urejeno namakanje.

Skoraj petina namakalne vode za smučišča

»V letu 2013 je bilo za namakanje poskrbljeno na 2232 hektarih zemljišč, to je deset odstotkov več kot leta 2012.

Največji del površine (37 odstotkov) so zavzemali njive in vrtovi.

Drugi največji del (24 odstotkov) so zavzemali sadovnjaki, oljčniki in drevesnice. Smučišča so zavzemala 18 odstotkov namakanih zemljišč, tam je bil cilj zasneževanje.

Na 16 odstotkih zemljišč so o ležala športna igrišča ter na petih odstotkih rastlinjaki, travniki in vinogradi,« poročajo statistiki.

Površina namakanih sadovnjakov, oljčnikov in drevesnic je bila v letu 2013 55 odstotkov večja kot leta 2012. Površina namakanih rastlinjakov, vinogradov in trajnih travnikov je bila lani kar 55 odstotkov manjša kot leta 2012.

Sto odstotkov več vode iz zbiralnikov

Za namakanje je bilo v letu 2013 porabljenih 3,6 milijona kubičnih metrov vode, poročajo statistiki, in to je 61 odstotkov več kot v letu 2012.

O vodnih virih za namakanje v statističnem uradu ugotavljajo: »Največ, 65 odstotkov namakalne vode je bilo pridobljenih iz zbiralnikov, 24 odstotkov iz tekočih voda, osem odstotkov iz podtalnice, trije odstotki iz javnega vodovoda in iz drugih virov.

Lani je Slovenija za namakanje porabila za 116 odstotkov več vode iz zbiralnikov (akumulacij) kot predlanskim, iz drugih virov pa 26 odstotkov manj vode kot leta 2012.