Nove zaposlitve, nižje emisije in še prihranki

Ljubljana – Energetska sanacija stavb je v besedah program, ki manjša stroške ogrevanja in emisije, prinese pa nova delovna mesta. Ob vsem evropskem denarju pa pri nas zavod za zaposlovanje še ni dobil poziva, naj usposobi brezposelne.

Učinkovito rabo energije je generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun označil za vir energije 21. stoletja. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel pa je med največje dosežke svojega ministrovanja uvrstil izvedbo dveh razpisov za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo javnih stavb. Razpisa vključujeta sofinanciranje energetske sanacije osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti, kar je vse usklajeno z evropskimi podpornimi shemami in za kar velja ocena, da bi bila lahko slovenska udeležba bistveno večja in bolj učinkovita.

Neuradno bolj ambiciozno

Neuradni pogovori z uslužbenci vlade, ki se udeležujejo tudi sestankov mednarodnih delovnih skupin, sicer kažejo, da se tudi del vlade zaveda, kako bi lahko naredili bistveno več. Povezava ministrstev za delo, okolje, infrastrukturo in gospodarstvo ter finance bi lahko spodbudila celovit program energetske obnove stavb v Sloveniji, ki bi bil lepo sprejet tudi v evropski komisiji. Za energetsko sanacijo namreč ne potrebujemo ogromnih gradbenih podjetij, potrebujemo pa vir financiranja. Zavod za zaposlovanje bi lahko izvedel programe usposabljanja za brezposelne, za kar bi ga prosila obrtna zbornica, katere člani bi imeli v programu zagotovljen prihodek za nekaj let. Projektnega financiranja, v katerem podjetja vložijo v obnovo, naročniki pa vračajo s prihranki energije, mala podjetja ne prenesejo. Obsežne obnove zasebnih stavb pa brez tega ne bo.

Slišali smo, da so se predstavniki ministrstva za delo že povezali z zavodom za zaposlovanje, da je ta pripravil programe usposabljanja, vendar zdaj oboji to zanikajo. »Tudi po ponovnem preverjanju pri sodelavcih ugotavljamo, da se vaša vprašanja verjetno nanašajo na javni razpis, ki smo ga izvedli leta 2011: Energetska sanacija domov za starejše, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in so v pristojnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter opravljajo socialnovarstveno dejavnost.« Prenova 20 domov za starejše je stala malo manj kot 20 milijonov evrov. »Projekt in vse sanacije so se uspešno končale. Zdaj kakšnega podobnega projekta ne pripravljamo,« pravijo na ministrstvu za delo. Na zavodu za zaposlovanje pa so povedali, da nimajo nobenih programov za usposabljanje izvajalcev energetske sanacije stavb, saj jih k pripravi takšnih programov še nihče ni pozval. Če bi se pokazalo, da je povpraševanje po takšnih delavcih večje, bi pripravili program preusposabljanja.

Spremeniti je treba sistem

Več kot 50 strokovnjakov za trajnostne gradnje iz Avstrije, Italije, Madžarske in Slovenije, ki so se sestali v organizaciji Umanotere v Ljubljani, je pri tem opozorilo, da je za učinkovito energetsko obnovo stavb nujna opredelitev metode trajnostnega vrednotenja stavb, kot sta nemški DGNB in italijanska Itaca. »Uredba o zelenem javnem naročanju skupaj s Prilogo 7 kot vzpostavljanje načela trajnostne gradnje potrebujeta spremembe, in to čim prej. Sistem, kot je, ne omogoča spodbujanja razvoja gospodarstva v smeri večje trajnostnosti, ne naročniki ne izvajalci niso dovolj poučeni o uredbi in načelih trajnostne gradnje na splošno, predvsem pa uredba ne vključuje instrumenta nadzora in sankcij. Pri tem pa potrebujemo aktivno delo in sodelovanje pristojnih institucij,« je pri tem poudarila Vida Ogorelec, direktorica Umanotere.

Glavne usmeritve še nastajajo

Polona Lah z Instituta Jožef Stefan pravi, da se pri energijski obnovi stavb ne dogaja nič bistvenega. Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, s katerim se postavljajo finančni temelji za obnove stavb, je v sprejetju. Dolgoročna strategija obnove stavb za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda tako javnih kot zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb, ki jo mora ministrstvo za infrastrukturo in prostor pripraviti skladno z zahtevami direktive o energijski učinkovitosti do 30. aprila letos, je v pripravi. »S tem dokumentom naj bi se vzpostavil pregled nad javnimi in drugimi stavbami in postavil okvir, kateri so stroškovno najučinkovitejši ukrepi pri energetski sanaciji stavb. To bo ključen dokument, na podlagi katerega se bo delal prednostni seznam obnov, denimo, smiselne so obnove objektov, ki delujejo 24 ur na dan, kot so bolnišnice, domovi, saj se tam lahko dosežejo večji prihranki,« pojasnjuje Lahova.

Po njenem je MZIP pripravil kakovostne smernice za izvajanje energetskega pogodbeništva. S tem (kot eno izmed oblik javno-zasebnega partnerstva) naj bi bilo v novi finančni perspektivi izvedenih bistveno več projektov obnov javnih stavb. Opozarja pa, da je bil še v okviru prejšnje finančne perspektive za letošnji januar predviden razpis za financiranje energetske sanacije občinskih stavb, ki pa ni bil odobren na ministrstvu za gospodarstvo.