Odpadek pri nas težko postane surovina

Ljubljana – V Sloveniji vsako leto nastane približno dva milijona ton gradbenih odpadkov, ki jih precej konča v naravi. Sistem tako za te kot tudi za veliko drugih vrst odpadkov po mnenju GZS ni primerno postavljen, sodelovanja med strokami pa je premalo.

»Če želimo odpadek uporabiti kot vir za nove izdelke, nastanejo težave. Zakonodaja je zelo kompleksna in zapletena, pa ne samo okoljska. Vedno je problem s povezanostjo okoljske zakonodaje ter zakonodaje o kemikalijah in gradbenih proizvodih, tu pa je vedno dilema, ali lahko uporabimo odpadek kot vir ali ne. Kdaj je odpadek še odpadek in kdaj postane material oziroma proizvod, ni zadovoljivo rešeno. Če opredeliš odpadek kot odpadek, se tega statusa zelo težko znebiš. Za vsako rabo odpadka pa potrebuješ okoljevarstveno dovoljenje. Če prevzemaš odpadek, moraš imeti dovoljenje za predelavo. Če v predelavi statusa odpadka ne izgubiš, naslednji v verigi spet potrebuje okoljevarstveno dovoljenje. Tako nastane težava, kako povezati različne stroke in dejavnosti, tistih, pri katerih odpadki nastajajo, s tistimi, ki bi te odpadke lahko uporabili v proizvodnji, denimo industrijske proizvodnje in gradbeništva,« pravi Janja Leban iz Gospodarske zbornice, ki v projektu Rebirth sodeluje z Zavodom za gradbeništvo (ZAG).

Dodaja, da je zraven še zakonodaja o kemikalijah Reach, ki vse dodatno zaplete. »To se kaže pri vseh odpadkih, zlasti pri predelavi bioloških odpadkov v kompost ali pa v bioplinarnah, kjer nastaja digestat, uporaben kot gnojilo. Kmetje lahko uporabljajo umetna gnojila in pesticide, za uporabo komposta ali digestata pa bi potrebovali okoljevarstveno dovoljenje. Podobno je pri trdnih gorivih oziroma lesnih ostankih. Zahteve so tako stroge, da jih niti ves naraven les ne izpolnjuje. Poleg tega ni jasno, ali je trdno gorivo iz teh ostankov že lahko proizvod, ki ga je mogoče dati na trg, ali je še naprej odpadek. Načeloma na glas govorimo, da so odpadki pomemben vir, v resnici pa je preveč težav,« meni Lebanova. Kdaj odpadku preneha status odpadka, bodo določili na ravni EU. Pripravljena so merila za kovine, za steklo, zataknilo pa se je pri bakru in papirju.

Koliko je sploh odpadkov

»Vključeni smo v projekt Rebirth in ugotovili smo, da je največja težava nepovezanost strok. Nujno je timsko delo, jasneje je treba opredeliti zakonodajo, pogovarjati se je treba v mešanih skupinah, zakonodajalec, uporabniki, nadzor. Prišli smo do tega, da uredba o ravnanju z gradbenimi odpadki ni usklajena z uredbo o odpadkih. Tako nastajajo različna tolmačenja. Zato lahko nastajajo tudi napačna poročanja, manipulacije, odpadki pa najdejo pot do črnega odlagališča. Na teh področjih nujno potrebujemo strategijo, kratko, jasno, s cilji in kako bomo zakonodajo uveljavili. Predpis ni dovolj, treba je kontinuirano delati,« opozarja Janja Leban.

V Sloveniji nihče ne ve, koliko recikliranih materialov je uporabljenih v gradbeništvu, niti tega, koliko gradbenih odpadkov predelamo. »Za poročanje o ravnanju z gradbenimi odpadki je odgovoren investitor, ki je lahko pravna, lahko pa tudi fizična oseba. V enem predpisu je določeno, da povzročitelji poročajo o odpadkih, v drugem, o gradbenih odpadkih, pa piše, da ni treba poročati po predpisu o odpadkih, temveč po predpisu o gradbenih odpadkih. Obrazci so seveda različni. Nazadnje se zgodi, da nihče ne poroča. Fizična oseba v informacijski sistem o odpadkih gotovo ne bo poročala. Po statističnih podatkih zelo veliko predelamo, če se pogovarjaš s kolegi, pa je recikliranih gradbenih odpadkov malo,« še dodaja Lebanova. V gradbeništvu je veliko možnosti uporabe odpadkov, od plastike, papirja, kovin do, seveda, gradbenih odpadkov. »Nihče tega ne dela prostovoljno, zato bi bilo treba to spodbuditi z zelenimi javnimi naročili. Predlagali smo dodatek k uredbi s seznamom recikliranih gradbenih agregatov, delo pri tem pa je popolnoma zastalo,« je razočarana Lebanova. Enako je s tem, da je uredba o komunalnih odpadkih v usklajevanju že tri leta in da je sistem ravnanja z odpadno embalažo še vedno v razsulu.

Omejitve bodo omilili

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje priznavajo, da so bile zahteve za uporabo komposta v Sloveniji med najstrožjimi v Evropi. Vendar zdaj spreminjajo uredbo o bioloških odpadkih, v njej pa bodo uporabljene evropske omejitve, skratka, precej milejše, kot so zdaj. Za uporabo lesnih ostankov prav tako ne bi smelo biti težav, razen če je to lubje debel, ki jih prevažajo pozimi, ko so ceste posoljene, les pa je potem onesnažen s klorom, ki se ga ne sme kuriti.

Uredbo o ravnanju s komunalnimi odpadki so posredovali vladi v obravnavo julija 2011. »Zaradi nasprotovanja dela gospodarstva, zlasti glede ureditve ravnanja z odpadki iz podskupin 20 01 in 15 01, ki nastajajo pri gospodarskih subjektih, je bil predlog umaknjen z dnevnega reda,« pravijo na MKO. Lani so tako začeli pripravljati nov predlog uredbe, ki je bil v javni obravnavi 7. januarja letos. »Pregledali smo vse pripombe in opravili še dodatne razgovore z zbornicami. Predloge smo poskušali čim bolj upoštevati pri pripravi novega predloga, ki bo kmalu znova posredovan zbornicam v usklajevanje, nato pa posredovan v medresorsko usklajevanje,« pojasnjujejo na MKO.

Na MKO načrtujejo tudi natančen pregled veljavne zakonodaje o embalaži skupaj s ponovnim pregledom skladnosti z direktivo o embalaži in odpadni embalaži. Konkretni predlogi sprememb zakonodaje še niso pripravljeni.

S sežigom še mencajo

MKO zamuja tudi pri določitvi lokacij za drugi (in mogoče še tretji) objekt za termično obdelavo odpadkov. Iz Ljubljane, natančneje Termoelektrarne toplarne Ljubljana, je na MKO romalo že več prošenj za odločitev. Podatek, ali država načrtuje toplarno na gorivo iz odpadkov v Ljubljani, je ključen tako za energetsko strategijo Ljubljane kot tudi za Snago, ki gradi največji center za ravnanje z odpadki v državi skupaj s predvideno proizvodnjo goriva iz odpadkov.

»Na podlagi podatkov o nastajanju, načinu ravnanja z odpadki in že zgrajene infrastrukture za ravnanje z odpadki v Sloveniji ter zahtev evropskih direktiv je ministrstvo v operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki do leta 2020 pripravilo nabor potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki, med katere spada objekt za termično obdelavo odpadkov. Brez termične obdelave odpadkov ni mogoče izvesti predpisanega ravnanja z odpadki skladno z zakonodajo. Izračuni kažejo, da bo leta 2020 za energetsko predelavo na razpolago približno 175.000 ton trdnega goriva iz suhih frakcij, izločenih iz mešanih komunalnih odpadkov. Povprečna letna toplotna moč trdnega goriva, pridobljenega iz mešanih komunalnih odpadkov, znaša okoli 90 megavatov,« odgovarjajo na MKO.

V Sloveniji je en ustrezen objekt termične obdelave odpadkov z energetsko izrabo v Celju, in sicer s kapaciteto 15 megavatov in kapacitetami za sosežig, ki bodo tudi v prihodnje sposobne prevzeti del tega masnega toka odpadkov. »V Sloveniji torej potrebujemo še kapacitete v obsegu približno 60–75 megavatov. Kar zadeva gradnjo dodatnih objektov za termično obdelavo odpadkov v Sloveniji, je treba povedati, da je za njihovo umeščanje v prostor treba izvesti vse postopke za sprejetje državnega prostorskega načrta. Pobuda za pripravo DPN še ni bila podana, prav tako v državnem proračunu še ni zagotovljen denar za pripravo vse potrebne dokumentacije. Načrtovanje in gradnja objekta za termično obdelavo odpadkov sta odvisna od mnogih dejavnikov (okoljski, prostorski, finančni in lokalna sprejemljivost). Uspešnost projekta lahko pričakujemo takrat, ko bodo vsi našteti dejavniki usklajeni,« nič kaj optimistično odgovarjajo na MKO.