Tiskane izdaje
Čeprav damo poleti radi možgane na pašo, je prav, da na nekatere stvari kljub temu ne pozabimo. Med njimi je tudi ločevanje odpadkov. Ne samo v domačem okolju, odpadke je treba ločevati tudi na izletu ali dopustu, pa naj bo to v gorah ali na morju. Prav slednje je nadvse ranljivo, saj morski ekosistem ne more razgraditi plastičnih odpadkov, ti pa ogrožajo življenje v morju.
Smeti v morju niso le okoljski problem, temveč tudi zdravstveni, ekonomski in estetski. Plastični odpadki v slani vodi nikoli ne razpadejo povsem, temveč se razgradijo na majhne, včasih očesu celo nevidne delce, ki ogrožajo ribe, želve in druge živali. Če jih te zaužijejo, poginejo, lahko pa se zapletejo v plavajoče odpadke in umrejo od izčrpanosti. Plavajoči odpadki kazijo naravno okolje, tujki v morju pa vplivajo tudi na kakovost vode in s tem na kopalce.
Največji delež odpadkov pride v morje s kopnega, nekaj ga prispevajo tudi ladje. Odpadki lahko potonejo na morsko dno in tako ogrožajo živali in rastline, ker onemogočijo svetlobi in kisiku, da bi prodrla do dna. Za ljudi so nevarni predvsem odpadki na obali. Razne injekcijske igle, razbite steklenice in ostra plastika lahko poškodujejo človeka. Odpadki v plitvejšem morju lahko poškodujejo plovila in motorje, ne gre pa zanemariti niti estetske degradacije okolja.
Najbolj onesnažen del slovenske obale Mesečev zaliv ter plaža med Fieso in Piranom
Samo na območju med Francijo in Korziko je do globine 2500 metrov domnevno 300 milijonov kosov odpadkov. Večinoma gre za embalažo (plastiko, kovino in steklo), ki se sicer lahko reciklira in prinaša ekonomske koristi, če jo znova uporabimo. Škoda je tako dvojna – onesnažene vode in večja poraba surovin ter energije za izdelavo novih izdelkov iz teh materialov. Na slovenski obali je največ odpadkov iz plastike, kar okoli 80 odstotkov vseh.
Najpogosteje se najdejo pločevinke, plastenke, embalaža hrane in kozmetike, plastične vrečke, vatirane palčke, koščki stekla, cigaretni ogorki in gume. Med odpadki na obalah nemalokrat končata tudi odslužena ribiška oprema in oprema za gojenje školjk.
K izogibanju onesnaževanja morja poleg opozorilnih tabel na obali pozivajo tudi inštituti, povezani z vodami. Eden izmed njih je tudi Morska biološka postaja Piran, ki je ob junijskem dnevu odprtih vrat pripravila delavnice in predavanja o odpadkih v morju. Po ocenah strokovnjakov je najbolj onesnažen del slovenske obale Mesečev zaliv ter plaža med Fieso in Piranom. V količini odpadkov izstopajo cigaretni ogorki in stiropor. Količina odpadkov na morju se poveča ob počitnicah, izstopata zlasti julij in avgust, zadnja leta pa zaradi višjih temperatur tudi september.
Zaradi specifičnih morskih tokov pa tudi na gladini morij nastajajo prava smetišča. Evropska unija je tako že leta 2008 sprejela Morsko direktivo, s katero poziva svoje članice, da sledijo naraščanju odpadkov v morjih in na morskem dnu, nadzorujejo razmere in sprejemajo ukrepe. S tem je spodbudila evropske državljane k čistejšim vodam. Najbolj znano svetovno morsko smetišče pa leži na območju Tihega oceana. Skupna teža odpadkov domnevno presega sto milijonov ton.
Da bo odpadkov, ki se znajdejo v morju, čim manj, je pomembno pravilno ravnanje z njimi na kopnem, torej pravilno ločevanje. Ko smo na plaži, moramo odpadke odložiti v primeren zabojnik; če tega ni, pa odpadke odnesemo s sabo domov in jih doma pravilno ločimo ali odložimo na ekološkem otoku. U. I.
