Politiki prej Teš 6 podpirali, zdaj bi ustavljali

Na današnji izredni seji bo projekt najbrž prvič prepoznan za breme. Pri analizi poteka smo našli politike vseh barv.

Objavljeno
15. julij 2013 22.59
SSOSSTANJ 01.12. 2011 termoelektrarna. Foto: ALESS CCERNIVEC/Delo
Luka Jakše, Borut Tavčar
Luka Jakše, Borut Tavčar

Ljubljana – Izredno sejo o Tešu 6 je zahtevala SDS, nujnost seje pa je pojasnil nekdanji minister za energetiko Andrej Vizjak, ki je projekt leta 2006 odobril. Na podlagi zaupnih in javnih dokumentov smo analizirali potek projekta in v njem našli politike vseh barv.

V zahtevi za sklic izredne seje državnega zbora, ki bo danes popoldne, SDS pojasnjuje, da so bile leta 2006 razmere povsem drugačne. Teš 6 je bil uvrščen v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, ki jo je sprejela le vlada Janeza Janše, ne pa tudi državni zbor, naložba je bila ocenjena na 660 milijonov evrov, cena megavatne ure elektrike je znašala od 55 do 60 evrov in se je do finančne krize le zviševala, Slovenija pa je uvažala od petine do tretjine elektrike.

Razmere na trgu so zdaj drugačne, cena elektrike se je znižala na 35 do 40 evrov za megavatno uro, kar pomeni, da bi Teš 6, ki je po novem ocenjen na, vrtoglave, 1,44 milijarde evrov, na leto proizvajal 50 milijonov evrov izgube. V SDS menijo, da bodo ogrožene vse nadaljnje naložbe v hidroelektrarne na spodnji in srednji Savi, če ne bodo pravočasno sprejeti ukrepi za obvladovanje tveganj pri naložbi v Teš 6. Vladi zato priporočajo, naj v 30 dneh predstavi ekonomsko upravičenost naložbe v Teš 6, vpliv spremenjenih razmer ter pripravo in sprejetje ukrepov za obvladovanje tveganj pri naložbi. Andrej Vizjak je dejal, da so »že leta 2006 predlagali, naj se z dokapitalizacijo najde tudi vir investiranja«. Zatrdil je, da je strateški partner za projekt rešitev tudi za danes, blizu Slovenije pa je tudi »kar nekaj energetskih velikanov, ki bi jih naložba lahko zanimala«.

V Tešu sicer že pripravljajo nov, že šesti investicijski program. Poleg tega so začeli nova pogajanja z Alstomom, predvsem za skrajšanje rokov gradnje. Po vseh aneksih k pogodbi je začetek rednega obratovanja Teša 6 premaknjen že v leto 2017. V Tešu in HSE bi zdaj raje mir za delo kot izredne razmere, ki jih ustvarijo izredne seje državnega zbora. Evropske banke so namreč pripravljene slediti projektom hidroelektrarn, za to se zanimajo tudi morebitni strateški partnerji, za Teš 6 pa ni take možnosti.

Po kuloarjih pa krožijo različne interpretacije, zakaj je ta izredna seja sploh nujna. Večina si je edina, da so v ozadju Vizjak in drugi, ki si po mnenju nekaterih želijo oprati roke, da so na začetku sploh prižgali zeleno luč za šoštanjski šesti blok, po mnenju drugih pa Vizjak le preusmerja pozornost od investicij na spodnji Savi, kjer so stroški prav tako podivjali. Tako je HE Brežice od predinvesticijske zasnove iz leta 2002, ko naj bi stala 84 milijonov evrov, do zdaj narasla za 3,3-krat oziroma na skoraj 300 milijonov evrov. Najbolj, za skoraj 150 milijonov, se večajo stroški infrastukturnega dela projekta, ceste, mostovi, obvoznice, akumulacijska jezera, šole, vrtci, kanalizacija, pristanišče in podobno.