Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenci smo v vrhu po recikliranju, na drugem mestu v Evropi. Kljub temu si bo treba prizadevati za večje ozaveščanje pri ločevanju, da se odpadki ne bodo mešali, in predvsem za preprečevanje nastajanja odpadkov. Med njimi je tudi papir.
Prizadevanja Evrope in z njo Slovenije pri recikliranju in zmanjševanju odpadkov se bodo samo še povečevala, saj so v pripravi nove usmeritve do leta 2030. Pri odpadni embalaži v Sloveniji papir predstavlja 39 odstotkov, podobno je tudi v EU. Struktura odpadnega papirja pa pokaže, da gre v večini za grafični papir (47 odstotkov) in embalažni papir (41 odstotkov). Stopnja recikliranja papirja se v Sloveniji povečuje, a se hkrati zmanjšuje kakovost surovine.
Težava v kakovosti surovine
S tem, kako doseči višjo kakovost surovine za predelavo, se ukvarjajo v mednarodnem projektu Eco Paper Loop, v katerega je vključena tudi Slovenija. Vodja projekta Janja Zule iz ICP je na okrogli mizi Odpadni papir kot surovina – kako do večjega izkoristka in kakovosti, ki jo je organiziral Inštitut za celulozo in papir (ICP) s sodelovanjem s Službo za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), dejala, da so tokovi papirja v srednji Evropi zelo intenzivni. Zato je tudi namen projekta optimirati predelavo starega papirja v srednjeevropski regiji, od koder prihaja pet partnerjev (Slovenija, Nemčija, Italija, Poljska in Madžarska).
Med ključnimi cilji projekta je pripraviti skupno strategijo določanja reciklabilnosti tiskovnih papirjev in papirne embalaže. Oblikovali bodo široko bazo reciklabilnosti. Ovrednotili bodo tudi reciklabilnost izdelkov, ki so naprodaj v Sloveniji. Definirali bodo sistem (ločenega) zbiranja papirnih odpadkov, ki bo zagotavljal pridobivanje kakovostne surovine za predelavo. Opredelili bodo ekodizajn, torej kako izdelati papir in katere surovine uporabiti, da bo izdelek čim bolj reciklabilen in prijazen do okolja. Pri tem Zuletova kot primer za predelavo neuporabnega izdelka navede vrečke za kruh s prozornim okencem iz folije. Poleg tega bodo pripravili priporočila za novo transnacionalno strategijo recikliranja.
Pomembna surovina za domače papirnce
Papir za reciklažo je pomembna surovina za šest slovenskih papirnic. Količevo karton po besedah Mirana Cerarja predela 150.000 ton odpadnega papirja na leto in od leta 2010 se delež papirja za predelavo, ki ga dobavijo iz Slovenije, povečuje, in sicer z 21 na 54 odstotkov. Vseh vrst in kakovosti pri nas ne dobijo, predvsem je premalo belega papirja. Vipap Videm Krško predela 200.000 ton papirja na leto, v Sloveniji ga nabavijo le 20 odstotkov. Največji problem, ki ga je navedla Justina Šepetavc, je to, da je šel papir že prevečkrat skozi reciklažo, zato vlakna niso več kakovostna, poleg tega težave delajo tudi nečistoče.
V EU poteka usklajevanje, kdaj papirju preneha status odpadka in postane surovina. Načeloma vsem odpadkom ta status preneha, ko so reciklirani, nekaterim že prej, ko so zbrani in presortirani. Papir je že bil v obravnavi, a sta predvsem Nemčija in Avstrija nasprotovali takšni opredelitvi zaradi bojazni, da bi surovina namesto v Evropo romala na druge trge, na primer na Kitajsko.
Uporabljajmo povratno embalažo
Sicer so udeleženci okrogle mize opozorili tudi na več spodbud za boljše ločevanje in problem ločevanja kartonske embalaže za surovine (po domače tetrapak), ker je sestavljena embalaža in se je pri nas ne predeluje, čeprav je karton iz nje zelo kakovosten. Direktor Snage Janko Kramžar je ob tem dejal: »Pijte mleko iz povratnih steklenic in vodo iz pipe. Predvsem pa ne delajte odpadkov.« Pravi, da je to za nekoga, ki dela pri Snagi, čudna izjava, a hkrati opomni, da se bo Ljubljana kot prvo glavno mesto v Evropi pridružilo mreži Zero waste Europe. Vanjo se bo jeseni vključila tudi Vrhnika.
