Tiskane izdaje
V Sloveniji so se količine odpadkov od leta 2008 zmanjševale. Kot pravi Janja Leban iz Službe za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), sta k temu prispevala tudi gospodarska kriza in zmanjšanje gradbene dejavnosti. V letih 2011 in 2012 je bilo to zmanjšanje kar precejšnje, saj je zakonodaja omogočila, da ostanki proizvodov postanejo stranski proizvodi, ki se lahko dajo na trg za nadaljnjo uporabo.
Leta 2012 smo v Sloveniji pridelali 4,4 milijona ton odpadkov, od tega je bilo gradbenih 15 odstotkov. Potencial za njihovo predelavo in ponovno uporabo je velik, pravi vodja projekta Rebirth Jure Leben. To so v okviru projekta pokazali tudi z vgradnjo predelanih materialov v cestišče. Pri tovrstnih rekonstrukcijah je treba več materiala, a so ceste potem dlje časa uporabne.
Izračuni pa so pokazali, da je razlika v ceni na tono materiala pri klasični in trajnostni gradnji cest deset evrov, kar pomeni, da se trajnostna gradnja tudi izplača. Trenutno predelane gradbene odpadke uporabljajo za nizke gradnje (nasipi, ceste, priprava terena za gradnjo), z razvojem in sodobnejšimi obrati za reciklažo pa jih bo mogoče uporabiti še drugje. V Sloveniji je za njihovo reciklažo registriranih 154 subjektov, zbiralcev je 27, vsi pa so objavljeni na spletni strani agencije za okolje Arso.
Zelena javna naročila nujna
Partnerji v projektu poudarjajo tudi pomen vzpostavitve razmer za zelena javna naročila pri gradnji in obnovi cest, če želimo recikliranje gradbenih odpadkov prenesti tudi v prakso. Pri tem so predvsem pomembne občine, saj je občinskih cest po površini kar 74 odstotkov.
Janja Leban je opozorila tudi na nujnost spremembe predpisov, saj je zakonodaja s področja odpadkov zelo zapletena. Prav tako je treba zakonodajo o gradbenih odpadkih uskladiti z uredbo o odpadkih. Poleg tega je treba najti odgovor na vprašanje, kdaj odpadek neha biti odpadek in postane proizvod, da bi zanj veljali predpisi za proizvode, in ne več za odpadke. Pri tem pa je nujno povezovanje različnih strok za poenoteno razumevanje pojmov in pravnih ravnanj.
Več spodbud za uporabo v praksi
Ključna težava, zakaj gradbeni odpadki končajo na divjih odlagališčih, so visoki stroški odlaganja in pomanjkanje prostora zanj, meni ustanovitelj podjetja Poslovni kontroling gradnje Mirko Šprinzer. Zato je cilj partnerjev ozaveščanje investitorjev, projektantov in izvajalcev. Poleg tega so ključni problemi še nizka stopnja ločevanja na mestu nastanka (gradbišča) odpadkov, premalo sprejemljivi že reciklirani agregati na trgu in premalo spodbud. Po Šprinzerjevem mnenju pa so odpadki, odloženi na odlagališču, izgubljena surovina in breme za naravo. Zato moramo čim prej razmisliti, kako iz linearnega gospodarjenja z viri preiti v krožno.
