Rio+20 je za mnoge razočaranje

Ljubljana – Konferenca Združenih narodov o trajnostnem razvoju, ki se je po 20 letih vrnila v Rio de Janeiro, se je končala včeraj popoldne oziroma ponoči po našem času, mnogo nevladnih organizacij pa je zelo razočaranih. Miselnega preobrata v politikah držav še ni.

Na konferenci je med številnimi drugimi predstavniki držav nastopil tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, vodja slovenske delegacije, ki je poudaril, »da si moramo izbrati nove razvojne paradigme, če hočemo zagotoviti preživetje prihodnjim generacijam«. Dodal je stališče Evropske unije, ki v Riu sicer govori z enim glasom, da je »nizkoogljično in vključujoče zeleno gospodarstvo način za doseganje trajnostnega razvoja. Da ta model deluje, dokazujejo številne družbe in podjetja, tudi slovenska.«

V Mednarodni uniji za zaščito narave (IUCN) so zadovoljni, da se sklepi konference nanašajo na nekatere temeljne izzive za preživetje planeta, kot sta odprava revščine in izboljšanje zdravja narave. »Le z vlaganjem v naravo lahko ustvarimo zeleno gospodarstvo in trajnostno prihodnost za vse,« pravi generalna direktorica IUCN Julia Marton Lefevre. »Vendar je podpisan dogovor bolj seznam želja kot obvezujočih ciljev. Upali smo na uspešnejši rezultat,« je dodala.

V IUCN so razočarani še posebno nad neuspehom pobude za prenos upravljanja oceanov in morij z državnih na mednarodno raven. »Zdravje oceanov in ribjih vrst se poslabšuje zelo hitro. Morali bi dopolniti prejšnje zaveze za končanje prevelikega izlova rib, odpraviti škodljive subvencije in škodljive ribiške prakse ter zaščititi koralne grebene in druga življenjsko pomembna območja,« je povedala Kristina Gjerde.

Multinacionalke vladajo

»Nevladne organizacije zelo pogrešamo jasne zakonodajne obveze, ki bi omejevale brezmejno in netrajnostno naravnano izkoriščanje naravnih bogastev. Razvite države še vedno zelo poudarjajo pomen gospodarstva kot promotorja zelene ekonomije, vendar na podlagi starega in neuspešnega koncepta tržne ekonomije, od katerega imajo korist le velike korporacije. Žal pa te države ne priznavajo odgovornosti temu istemu sektorju, ki je sprožil finančno, podnebno, prehransko krizo in svet popeljal v globalno recesijo,« pravijo v platformi nevladnih organizacij Sloga in dodajajo, da se »bojijo, da bodo v prihodnje interesi velikih multinacionalk prevladali nad interesi javnosti tudi v okviru OZN«.

Opozorili so še, da so države v razvoju hotele iztržiti zaveze razvitih držav za nadaljnjo finančno pomoč ter prenos znanja in tehnologij. Zeleno ekonomijo pri tem vidijo kot novo grožnjo okolju in ljudem, saj bi multinacionalke nadaljevale izkoriščanje, tokrat z masko »zelene rasti«.

Tomislav Tkalec, predstavnik društva Focus, pa je ocenil, da končni rezultat konference – dokument Prihodnost, ki so jo želimo – poudarja zgolj visokoleteče besede brez realnega učinka. »Številna in različna civilna družba, ki se je aktivno vključila v podporo in zagovarjanje javnega interesa, da bi poskusila spodbuditi voditelje držav k priznanju globalne odgovornosti, s sklepi in potekom konference ni zadovoljna,« pravi Tkalec.

Slovenija v Srbijo

Bogovič se je ob robu konference srečal tudi s svojim srbskim kolegom Oliverjem Dulićem, ki je izrazil pripravljenost za posredovanje pri navezovanju gospodarskih stikov in vključevanju slovenskih podjetij na srbski trg ter pri investiranju v Srbiji. Srbska stran je izrazila zanimanje za posredovanje izkušenj glede ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, biotske raznovrstnosti, predvsem glede načrtovanja območij Natura 2000 in na področju kakovosti zraka.