Tiskane izdaje
Ljubljana - »Semenarna je vredna toliko, kolikor so vredna semena, ki jih ima, semena pa toliko, kot je vredno tisto, kar iz njih zrase,« je na okrogli mizi na Kmetijskem inštitutu dejala Irena Rotar iz Eko CI. Sodelujoči so se strinjali, da je rešitev Semenarne z vstopom Deželne banke v lastništvo le začasna, saj multinacionalke, kot je Monsanto, sistematično omejujejo pridelavo semen in njihovo izmenjavo. Zato predlagajo ustanovitev fundacije za razvoj in zaščito semen, ki bi bila v lasti ljudstva.
Borut Mavsar, nekdanji in, kot pravi, mogoče tudi prihodnji predsednik uprave Semenarne, na vprašanje, koliko je Semenarna vredna, ni odgovoril. Opozoril pa je, da vrednost delnic ne odraža znanja, tradicije in sort, ki so registrirane na ime Semenarna Ljubljana. Teh je 24, pripravljajo pa še nove. Kot je dodal, na semena pozabljajo tudi v vseh političnih debatah o prehranski samooskrbi in žitnih verigah. Prepričan je, da bi Slovenija lepo živela, če bi pridelovala semena namesto žit slabše kakovosti za prehrano živine, za katero kmetje dobijo subvencijo.
Mnogi so prepričani, da v sedanjih razmerah to ni mogoče. »V desetletju smo ugotovili, da Monsanto dela zelo sistematično. Zato bo treba okrepiti neposredno demokracijo za stvari, ki so ljudem zelo pomembne. Enako kot so tajkuni vzeli družbeno lastnino, lahko ljudstvo vzame nazaj semena, lokalne vodovode in še marsikaj,« je dejala Sanja Lončar, urednica portala zazdravje.net. Opozorila je, da se samooskrba začne s semeni, in to ne takšnimi, ki so bili vzgojeni v Franciji ali na Kitajskem, v nasprotju z logiko pa se ji zdi, da so semena v lasti podjetja, ki je na borzi.
»V Sloveniji je veliko organizacij, ki se ukvarjajo s semeni. Iz teh in posameznikov bi lahko oblikovali fundacijo za razvoj in zaščito semen. Skrbela bi za registracijo semen, saj si tega posamezne organizacije ne morejo privoščiti, semena pa bi tudi tržila, vendar bi se ves izkupiček vrnil v sklad,« je pojasnila Katarina Hölcl iz društva Oskrbimo Slovenijo. Semena bi bila tako v lasti državljanov.
»To bo huda pravna fronta,« so prepričani nekateri, saj na svetovnem trgu ne gre več za semena, temveč za patente, ki so orodje kapitala. Brez korenitih sprememb zakonodaje ali celo ustave tudi v Sloveniji ne bo šlo gladko. Vendar je Irena Rotar prepričana, da je vse mogoče. Država smo ljudje, država je zemlja, na kateri živimo, oblast pa ima tisti, ki ima semena. »Sicer je res tako, da povprečen Slovenec v trikrat predimenzioniranemu trgovskemu centru kupi češko pivo in francoski sir, potem pa se doma pred televizorjem čudi podatkom, koliko mladih nima dela. Vsak lahko nekaj naredi,« pravi Rotarjeva.
