Sesalnik ogljika

Povezava podnebnega vrha v Varšavi, uničujočega tajfuna na Filipinih daleč zunaj običajne sezone in svetovnega pregleda energetike, ki ga je izdala Mednarodna agencija za energijo, ne bi mogla biti bolj povedna. Že pred mnogo leti so znanstveniki napovedali spremembe vremena in segrevanje, pa tudi to, da jih bo politika začela poslušati šele takrat, ko bo narava udarila zares. Pri tem je že dolgo znano tudi to, da odpravljanje posledic vremenskih katastrof in obnova staneta nekajkrat več kot preventivni ukrepi. A se veliko ni spremenilo.

Američani so si zagotovili energetsko neodvisnost, nekaj z revolucijo plina iz skrilavcev, ki je po nekaterih analizah ena od hujših nesreč, ki se lahko zgodi okolju in vodi, nekaj pa tudi s širjenjem demokracije v države, ki so bogate z energenti. Zaradi tega imajo najcenejšo energijo in do leta 2035 jih bo 60 milijonov več. Evropska unija se je spustila v zmanjševanje emisij, a ne dovolj premišljeno. Namesto da bi že v začetku dala poudarek snovni in energetski učinkovitosti, je vztrajala le pri zmanjševanju emisij, kar pa je pretežno uspelo tako, da so se bolj umazane industrije preselile v Azijo. Od tam zdaj uvažamo ogromno izdelkov, izpustov pri njihovi izdelavi pa ne štejemo.

Zdaj je evropska komisija izračunala tudi to. Povprečen državljan EU je tako neposredno in posredno izpustil dvakrat več emisij in rabil dvakrat več kmetijskih površin, vode pa je porabil le nekaj več kot povprečen prebivalec planeta. Vsaj 31 odstotkov emisij je nastalo nekje drugje, ravno toliko zemlje je bilo zagotovljene v drugih državah. Povprečen državljan EU pa je pustil kar 42 odstotkov vodnega odtisa v drugih državah.

Države v razvoju bodo še gospodarsko rasle, to pa pomeni večjo porabo energije in več emisij. Več emisij – vsako leto dosegamo rekordne vsebnosti, saj se ogljikov dioksid v atmosferi akumulira – pomeni hitrejše segrevanje planeta, to pa že po fizikalnih zakonitostih vodi v močnejša neurja. Bolj je toplo, več vode izhlapi. To v prvi fazi pomeni sušo, v drugi fazi pa več vode naenkrat nekje pade na tla, kar povzroča poplave. Temperaturne razlike poganjajo tudi veter.

V Varšavi svetovni politiki pripravljajo svetovni sporazum za blaženje podnebnih sprememb, ki bo predvidoma sprejet leta 2015, uveljavljen pa šele leta 2020. Znanstveniki opozarjajo, da bi morale emisije, če bi dejansko hoteli segrevanje omejiti na še obvladljivi dve stopinji Celzija, že začele padati. Če je torej začetek zmanjševanja svetovnih emisij preložen na leto 2020, bi se morali politiki že zdaj zavzeti za ustanovitev sklada za podporo razvoja tehnologij za črpanje ogljika iz atmosfere. Vsega se gotovo ne bo dalo stlačiti v »osvežilne« pijače.