Slovenija je globoko alkoholizirana družba

Ljubljana – Bogdan Kristofer Meško je pripravil zakon o konoplji in še tri druge, ki bi državljanu omogočili neodvisnost od državne politike. Ta je po njegovem mnenju slab menedžer. Vendar vlada po vrsti zavrača predloge zakonov, ki jih je podprlo več deset tisoč ljudi.

Meško je prepričan, da je zdaj, ko iz drugih držav pogosto prihajajo vesti, da so legalizirale konopljo, Slovenija še niže kot leta 1995, ko je podpisala frankfurtsko resolucijo. Ta rešuje težave s črnim trgom tako, da priporoča uvedbo specializiranih trgovin s kanabinoidi. Še huje, vlada in poslanci, ki so v službi ljudstva, svoje mnenje ustvarjajo na podlagi mnenja neke komisije. »Oni imajo dokumente, ki jih že leta vlečejo po subvencioniranih sestankih, česar civilna družba ne sprejema. Nikogar ne morejo prepričati,« je Meško začel pogovor.

Kakšen je bil motiv za pripravo predlogov treh zakonov o konoplji, samozdravljenju in osnovnem bivanju?

Pravzaprav smo lani sestavili štiri zakone, vendar je četrtega onemogočil državni zbor, ki je sprejel protiustavno spremembo ustave ter omejil vse mogoče ljudske pobude in referendume. Predlog je predvideval, da bi morala vlada vsak zakon in mednarodni sporazum dati v preverbo ljudstvu. Poleg tega bi morala štirikrat na leto dobiti podporo, ki je zdaj ne bi dobila, saj nas je zadolžila, kar pomeni, da je nesposoben menedžer. Zgodovinsko gledano je namreč edini stabilni sistem ljudska demokracija, vsi drugi se prej ali slej vdajo osebnim interesom. Še najbolj razsvetljeni vladarji komaj dosežejo smiselnost odločitev ljudstva. Edino v kaosu, vojnih razmerah ljudstvo ni sposobno sprejemati odločitev, sicer pa vedno in v vseh primerih.

Tri zakone ste kljub vsemu pripravili. Kaj je glavni motiv, ljudska demokracija ali promocija konoplje?

Konoplja je poosebljenje človekovih pravic, ki so stična točka vseh treh zakonov in tudi četrtega. To je prišlo počasi, ukvarjal bi se s sabo in svojimi zadevami, a država tega ne dopušča. Pravzaprav me je Elena Pečarič prosila, da bi ji malo pomagal pri pripravi programa, ko so ustanavljali stranko, ker je vedela, da se že 30 let ukvarjam s konopljo. Spoznal sem tudi, kako zakonodaja to obravnava in kakšni paradoksi so v njej. Potem je Elena organizirala še okroglo mizo, na kateri je edino Jaka Bitenc pokazal voljo in energijo, da bi stvari spravili naprej. Elena je pri tem omenila, da bi lahko napisali zakon. Po ustavi ima v Sloveniji oblast ljudstvo, izvaja pa jo neposredno in posredno; neposredno s pobudami in referendumi, posredno pa po poslancih, ne po nekih komisijah, ki so bile postavljene pred 30 leti. Napisati zakon pravzaprav pomeni prevesti zakon, jaz pa sem prevajalec in sem prevedel zakon o zdravilih v zakon o konoplji. Ko pa sem razmišljal o kontekstu, sem uvidel, da je osnovni koncept v človekovi svobodi in neodvisnosti od države. Da ne gre zgolj za neupravičeno prepovedano konopljo, temveč tudi za neupoštevanje človekove svobode. Država te lahko prisili, da otroku vbrizgaš neke strupe, da, tudi cepljenje je velika težava. Tretja težava pa je, da nas vse peha po tirnicah največjih kapitalistov in namerno vodi Slovence v uboštvo. En tak paket zakonov bi ubranil osnovne pravice, do zdravljenja in telesa, do pridelovanja lastne zdrave hrane in do političnega soodločanja. To bi bil temelj, da bi si človek lahko malo oddahnil in ne bi bil v nenehnem stresu, kar očitno hoče oblast.

Zakaj ste se odločili ravno za konopljo, zakaj ne za kakšno drugo rastlino?

Zato ker so vse rastline ogrožene, konoplja pa je prvoborka. Temeljni kamen. Če bomo lahko sadili konopljo, bomo lahko tudi šentjanževko in druge rastline. Ko bomo imeli konopljo, nam ne bodo mogli ničesar več prepovedovati. Konoplja je sicer tudi najbolj zdravilna rastlina in pozdravi na desettisoče ljudi, nad katerimi so zdravniki že obupali. Edino pravilno bi jo bilo definirati kot zdravilno rastlino.

Katere bolezni zdravi?

Vse degenerativne bolezni, kot so rak, levkemija, sarkom, glavkom, tromboza, alzheimerjeva, parkinsonova, diabetes, astma in še mnoge druge. Vseskozi in čedalje pogosteje prihajajo ljudje s pričevanji, da je to res.

Temelj vaših zakonov pa je, da si lahko človek konopljo pridela sam. Druga struja bi jo prepustila farmacevtom.

Nekatere nevladne organizacije dobivajo denar iz državnega proračuna in imajo tudi državnim podobna stališča. Tiste, ki se zavzemajo za prodajo konoplje in pripravkov iz nje na recept v lekarnah, niso za odpravo črnega trga. Če bi bila konoplja legalizirana, črnega trga namreč ne bi bilo, saj konoplja zavzema 95-odstotni delež. Tudi do zdravljenja jim ni. Znano je, da se alkoholizem ne zdravi s prohibicijo, temveč s spoznanjem, da je človek alkoholik. Prepoved spodbuja patološko navezanost na opojne substance. Poleg tega ima mladina rada prepovedane stvari. Tudi pri konopljo je to povsem jasno, kar dokazujeta primera Portugalske in Nizozemske. Pri njih konopljo, ki je tam legalizirana, poskusi štirikrat manj mladih kot v Kanadi, kjer jo prodajajo v lekarnah.

Vedno več držav sprošča odnos do konoplje, celo več držav ZDA, še pred kratkim največjih bork proti njej.

Sprašujemo se, koliko časa bosta trajali ta zamuda in farsa v Sloveniji in koliko časa bodo v odborih in komisijah odločali ljudje, ki so izgubili stik z realnostjo, kar nima nobene zveze z ustavno demokracijo. Nekateri imajo celo svoje male umazane posle z metadonskim programom. Zakaj odvisnikov od opiatov ne zdravijo preprosto s heroinom, je manj strupen kot metadon? Odvisnosti od metadona se ljudje ne znebijo po šestih mesecih, odvisnost od heroina pa traja en teden. Z metadonom odvisnike zapečatijo in jih za vse življenje obsodijo na ta državni dolg. In tudi metadon se preprodaja.

Velikokrat je slišati, da uživalci konoplje prej ali slej končajo kot uživalci trdih drog. Je kakšna povezava?

To je samo izgovor, da lahko rečejo, da je konoplja prva prepovedana droga. A ni prva psihotropna substanca. Najprej sem namreč poskusil alkohol, nato tobak, enako vsi, ki jih poznam. Saj je to dežela alkohola, imamo celo uradno priporočene odmerke za zmerno pitje. Družba, ki tolerira alkoholike, to pravijo tudi profesorji, je globoko alkoholična, a se tega ne zaveda. Največja značilnost alkoholikov pa je, da so netolerantni do nealkoholikov. To je ta družba, ki je netolerantna do konoplje. Mi bi radi, da nas pustijo delati, kar hočemo, oni pa nam ne dovolijo. Postregli bi pa dva decilitra vina, to je zdravo, čeprav povzroča cirozo jeter, prometne nesreče, razbite družine. V resnici je alkohol najbolj nevarna droga, nevarnejša od heroina in kokaina in vseh teh praškov, ki jih sploh ne zagovarjam. Vendar tudi za prepoved alkohola nisem, saj ta ne pripelje nikamor.

Rojevajo se skupine, ki napovedujejo množično sejanje konoplje. Jih boste podprli?

Čas je, da ljudje pokažejo nekaj samoiniciativnosti. Tako kot mi, ki smo delali iz čiste vesti in brez subvencij. Ljudje se zbirajo, ker so videli, da se da. Povedo, da uporabljajo konopljo in da jim koristi. Treba je vedeti, da je bila konoplja še pred sto leti posajena pred vsako slovensko hišo, povezovali so jo celo s Kristusom. To je paradoksalna zgodba, prepovedana je bila zaradi interesov nafte in farmacevtske industrije, zdaj pa hoče ta z njo zaslužiti in jo spraviti v patente in lekarne. Konoplja ima učinek na človeka, na živali in na okolje. Je najbolj prilagodljiva rastlina na svetu. Prilagodila se je tudi na naš sistem žlez z notranjim izločanjem in pospešila evolucijo.