Tiskane izdaje
Ljubljana - Fotovoltaična industrija, bolj znana v povezavi s sončnimi elektrarnami, v zadnjih nekaj letih pri nas doživlja močan razmah. V Sloveniji je fotovoltaika ena redkih panog, ki je tudi v kriznih časih v vzponu in ustvarja nova delovna mesta. Lani se zmogljivosti sončnih elektrarn povečala za 70 odstotkov, letos pa se bo za 30.
V Sloveniji je po oceni Združenja slovenske fotovoltaične industrije za okoli 150 megavatov sončnih elektrarn, katerih vrednost je približno 400 milijonov evrov. Te elektrarne proizvedejo 160.000 gigavatnih ur električne energije na leto in s tem zmanjšajo emisije toplogrednih plinov za 160.000 ton na leto. V Sloveniji je skupno že več kot 1500 sončnih elektrarn, vendar prevladujejo male oziroma mikro sončne elektrarne moči do 20 kilovatov. Sončnih elektrarn z močjo od 150 kilovatov do enega megavata je 170, vendar njihova moč predstavlja 75 odstotkov moči vseh sončnih elektrarn.
Država od leta 2009 spodbuja gradnjo sončnih elektrarn s subvencionirano odkupno ceno električne energije, pridobljene v teh elektrarnah. Glede na uredbo vlade, ki je s prvim julijem letos že drugič znižala ceno odkupa elektrike iz sončnih elektrarn za povprečno 25 odstotkov - za sončne mikroelektrarne, torej tiste, ki jih imajo na strehah svojih hiš posamezniki, pa za dobrih 30 odstotkov, z 290 na 197,55 evra za megavatno uro električne energije -, je treba v drugi polovici leta pričakovati rahlo zmanjšanje zanimanja investitorjev za gradnjo sončnih elektrarn, prihodnje leto pa bo to zmanjšanje občutno, saj se bo prvega januarja cena električne energije iz sončnih elektrarn znižala za še ?? odstotkov.
V združenju fotovoltaične industrije zaradi cenitve fotovoltaične tehnologije ne nasprotujejo zniževanju podpor ceni električne energije iz sončnih elektrarn, vendar, pravijo, naj bi to počeli premišljeno in na osnovi izračunov, ki temeljijo na dejanskem stanju na našem trgu, ki je drugačno od razmer v drugih državah. Zdajšnji velikostni razredi, od katerih je odvisna višina podpor, imajo prevelik razpon in niso primerljivi z velikostnimi razredi v drugih državah. V združenju so predlagali uvedbo novega razreda sončnih elektrarn do 20 kilovatov, kakršnih je v Sloveniji največ na strehah družinskih hiš. Gradnja takšnih sončnih elektrarn je glede na sprejeto uredbo zdaj povsem nezanimiva, ker zaradi manjših subvencij ne omogoča sprejemljivih finančnih donosov.
Poleg tega zdajšnji predpisi povsem enako obravnavajo elektrarne, sestavljene iz treh ali štirih fotonapetostnih modulov za nekaj tisoč evrov, kot megavatno sončno elektrarno, za katero je potrebnih več kot 4000 modulov in najmanj 7000 kvadratnih metrov površine. Tako so med drugim pri nas stroški za dokumentacijo in priključek na elektrodistribucijsko omrežje enaki za malo sončno elektrarno, ki jo posameznik na primer za 25.000 evrov postavi na streho lastnega doma, ali pa za veliko, milijon evrov vredno elektrarno, ki stoji na strehi kakšnega velikega skladišča ali industrijske hale. Zaradi tega ti stroški pri sončni elektrarni moči do pet kilovatov dosegajo kar 40 odstotkov investicije, pri sončni elektrarni moči do 20 kilovatov pa 30 odstotkov.
Vlada znižuje odkupno ceno za elektriko iz sončnih elektrarn predvsem zato, ker se zaradi hitre cenitve tehnologije za izdelavo fotovoltaičnih modulov in druge opreme (razsmerniki, spojišča, regulatorji, stikala in zaščitne naprave) znižujejo tudi cene investicij v sončne elektrarne. Tako je bila na primer še leta 2008 cena investicije v kilovat sončne elektrarne približno 5000 evrov, tudi do 6000 evrov, letos pa je manj kot 2000 evrov, že tudi 1800 evrov, za velike sončne elektrarne pa še manj.
Jutri preberite, kje je Slovenija pri gradnji sončnih elektrarn v primerjavi z razvitimi državami in zakaj je pri nas na tem področju velika investicijska živahnost.
