V kolesarstvo vložiš dva evra, dobiš pa jih pet

Ljubljana – Karl Reiter iz Gradca je ponujal pet evrov vsakomur, ki mu je dal dva evra. »Točno to se zgodi, če vlagate v kolesarjenje. Prihranite pri zdravstvenih stroških, zmanjšate pa tudi gnečo avtomobilov na cesti in pospešite javni prevoz,« je dejal Reiter.

V okviru projekta Mobile 2020 je bila ta teden v Ljubljani dvodnevna mednarodna konferenca o kolesarjenju v srednje- in vzhodnoevropskih mestih. Ljubljana je bila za gostiteljico konference izbrana kot eno izmed mest, ki so v zadnjem času naredila največji korak pri strateškem načrtovanju kolesarstva kot dela prometnega sistema. Konferenco je sicer organiziral Regionalni center za okolje – Pisarna Ljubljana (REC Slovenija).

Na konferenci je Karl Reiter opozoril, da je urejanje prometa žal v pristojnosti drugega ministrstva kot zdravje ljudi in varovanje okolja, zato rešitve še vedno niso celostne. Dodal je, da za povečanje deleža kolesarjev nove kolesarske poti niso dovolj, treba je tudi omejevati avtomobilski promet. Pri tem pridejo prav tako plačljiva parkirišča, omejitve hitrosti na 30 kilometrov na uro, ureditve cest v površine z mešano rabo in podobno. Zdaj avtomobili porabijo 92 odstotkov javnega prostora, pešci tri odstotke, kolesarji pa le dva odstotka.

Marianne Weinreich iz danske družbe Veksø je šla še malce dlje, povedala je, da se mora kolesar v mestu počutiti dobrodošel in sprejet. »Mogoče je urediti kolesarsko mesto. Če smo stara mesta preuredili v avtomobilska, je mogoča tudi drugačna ureditev,« je dejala. Po njenih besedah je za povečanje deleža kolesarjev (potem ko so kolesarske poti že urejene) treba najprej urediti parkirišča, podobno kot smo to naredili za avtomobile. Drugo so avtomatske ali ročne tlačilke za gume, ki jih na različnih koncih postavi mesto. Zelo dobrodošli so števci kolesarjev, ki povedo, da je to močna skupina, tudi za pritisk na oblast, naklonjenost kolesarjenju pa mesta lahko pokažejo tudi z uličnim pohištvom, denimo nasloni za kolesarje. »To morajo biti elementi visoke kakovosti. Pokažite, da kolesarji štejejo,« pravi Weinreichova.

»Slovenija je bila pred zgolj slabimi 30 leti med petimi državami z največ kolesarji. Danes smo znova med prvimi petimi, vendar po številu avtomobilov,« je povedal Bojan Žlender z ministrstva za prostor in infrastrukturo. In dodal, da je to eden največjih izzivov ministrstva. V prihodnji finančni perspektivi in nacionalnem programu za prometno infrastrukturo bo zato imela trajnostna mobilnost veliko prednost. To tudi pomeni, da bo gradnja novih cest upočasnjena.

Blaž Lokar z Mestne občine Ljubljana je pri tem ponovil opredelitev mesta iz Københavna. »Dobro mesto je kot dobra zabava, ljudje ostanejo dlje, kot je nujno, ker se dobro počutijo,« je dejal. Ljubljanska dediščina je sicer pospešena gradnja parkirišč in garažnih hiš, urejanja prometa z gradnjo novih cest in kolesarji kot motnjo, ki je imela slabo infrastrukturo s slabim vzdrževanjem. Vendar se stvari premikajo, tudi z zaprtjem Slovenske ceste za avtomobile. »V nekaj letih bomo govorili o gneči kolesarjev,« je optimist Lokar.