Tiskane izdaje
Dunaj – Peking, nekoč mesto koles, se z avtomobilizacijo pogreza v neobvladljiv prometni kaos. Ob zadušljivem zraku in neskončnih zastojih postaja jasno, da je mesto nekoč delovalo bolje. Vrnitev k kolesarjenju je po mnenju mnogih edina rešitev za povečanje mobilnosti v mestih.
Avstralec Shannon Bufton je deset let kot arhitekt in urbanist sodeloval pri velikih razvojnih projektih v Šanghaju in Dubaju. V Združenih arabskih emiratih je delal za emirjevo družino. »Ugotovil sem, da je avtomobil postal kralj, mobilnost v mestih pa vse slabša. Vprašal sem se, kaj bo čez 30 let, ko bo ljudi dvakrat toliko in bo vsak hotel imeti avtomobil,« pravi. Zato je pustil dobro plačano delo in ustanovil nevladno organizacijo Smarter Than Car za uveljavljanje kolesarjenja v mestih.
V 80. letih je v Pekingu kolesarilo 58 odstotkov ljudi, mesto je delovalo neverjetno dobro. Zdaj je po Buftonovem mnenju čas za ponovno uveljavitev kolesarjenja, saj za avtomobile preprosto ni dovolj prostora. Kot je povedal v pogovoru za Delo, se kitajske oblasti problema dobro zavedajo, zato so kljub motorizaciji v Pekingu ohranile kolesarske steze nepozidane, čeprav marsikatera zdaj ni v uporabi.
Glavna ovira avtomobili
Do leta 2050 bo v mestih živelo 80 odstotkov Zemljanov. Več kot 90 odstotkov vseh poti bo narejenih v razvijajočih se državah, 97 odstotkov teh bo v mestih. »Kako to logistično obvladati?« se je na odprtju svetovne konference o kolesarjenju Velo City 2013 na Dunaju vprašal ekonomist OECD Philippe Crist. Po njegovem mnenju je prav kolo ključ do rešitve, saj omogoča mobilnost množici ljudi, bolje izkorišča prostor, se ne izključuje z javnim prevozom, ne onesnažuje okolja in ima dober vpliv na zdravje.
Glavna ovira so seveda avtomobili, ki jim je zdaj promet podrejen, kolesarji pa se jim morajo prilagajati. »Avtomobili so izginili iz naše zavesti, tako zelo smo se jih navadili, da jih sploh ne opazimo več. Kdaj bo tako s kolesi?« Eden od bistvenih ukrepov za enakopravno vključevanje kolesarjev v promet je omejitev hitrosti na 30 ali 20 kilometrov na uro, kar se v nekaterih naprednih mestih že dogaja (Pariz, København, Amsterdam …). Povprečna hitrost avtomobilov v mestih sicer že zdaj večinoma ne presega 30 kilometrov na uro.
Za polovico več kolesarjev do 2015
Na Dunaju so se odločili, da bodo delež kolesarjev v prometu do leta 2015 podvojili. Zdaj ga je za relativno skromnih pet odstotkov, čez dobri dve leti bo delež po načrtih pri desetih odstotkih. »Nastajajo spremembe v sodobni mobilnosti. Dunaj je najhitreje rastoče mesto v nemško govorečem svetu. Za vse avtomobile ne bo dovolj prostora. Tega lahko v starih mestih, kot je naše, pridobimo le tako, da pustimo avtomobile zunaj središča,« je povedala podžupanja Dunaja Maria Vassilakou.
Na Dunaju javni promet teče hitro in zanesljivo, z njim meščani in turisti opravijo kar 39 odstotkov vseh poti. Tukaj manevrskega prostora po mnenju podžupanje ni več veliko, investicije so drage in dolgotrajne. Nasprotno so ukrepi za izboljšanje kolesarske infrastrukture hitri in poceni. Pri tem je bistveno spreminjanje miselnosti ljudi, saj se s povečevanjem kolesarjenja kakovost življenja poveča tudi tistim, ki ne kolesarijo; zrak je boljši, gneča na avtobusih, tramvajih in podzemni železnici manjša, več je prostih javnih površin.
Kolo kot statusni simbol
Čeprav so ti argumenti že dolgo znani, ljudje še vedno raje uporabljajo avtomobile kot kolesa. Bistven ni razum, bistvena so čustva, da bo kolesarjenje resnično zaživelo, mora postati trend, pravi Andrzej Felcak, predsednik dunajskega kolesarskega lobija Argus. In prav to se na Dunaju zdaj dogaja; vse bolj množično kolesarijo tudi premožnejši, ki kupujejo draga trendovska kolesa kot statusni simbol. Na ulicah tekmujejo, kdo bo imel bolj vpadljivo »retro« kolo, pomembna je znamka torbe čez ramo, čelada mora biti usklajena z imidžem.
V torek zvečer so na osrednjem dunajskem trgu Karlsplatz pripravili celo modno revijo oblačil za kolesarje, na kateri so se predstavila tudi uveljavljena imena modnega oblikovanja. Kolesa so postala celo zbirateljski objekt – v dunajskem muzeju uporabne umetnosti MAK se je ta teden odprla razstava koles avstrijskega arhitekta in zbiratelja Michaela Embacherja; od skupaj 210 koles v njegovi zbirki so predstavili 50 najzanimivejših.
Prevozno sredstvo prihodnosti
Kolo se vrti in vse se vrti okoli kolesa, ko gre za sodobno mobilnost. Če se bodo uresničile vizije kolesarskih zanesenjakov, potem bodo v prihodnosti kolesa v mestih tako množična in samoumevna, kot so zdaj avtomobili. Z njimi bomo prevažali otroke v vrtec, ko bodo večji, se bodo sami vozili v šolo, dobava dobrin v manjše mestne trgovine bo potekala s posebnimi tovornimi kolesi, starejši bodo po opravkih brzeli s kolesi na električni pogon. Če opazimo dogajanje v nekaterih kolesarsko najrazvitejših državah Skandinavije in Beneluksa, je ta prihodnost že prišla.
