Vreme se spreminja, ukrepi le počasi

Ljubljana – »Pot do trajnostnih virov energije bo dolga in včasih zapletena. Ampak Amerika se ne sme upirati tej tranziciji, moramo jo voditi. Tehnologij, ki bodo dajale nova delovna mesta, ne smemo prepuščati drugim, moramo izkoristiti priložnosti,« pravi predsednik ZDA Barack Obama.

Že leta 2009 se je Barack Obama zavezal, da bodo ZDA zmanjšale emisije toplogrednih plinov za 17 odstotkov do leta 2020 (od leta 2005), če se bodo vsa druga močna gospodarstva odločila enako. Iz tega ni bilo nič, ZDA so bile vsako leto razočaranje svetovnega podnebnega vrha. Zdaj se je pohvalil, da so ZDA podvojile uporabo vetrne, sončne in geotermalne energije, da veljajo najstrožji standardi za goriva v zgodovini ZDA, da ustvarjajo nova delovna mesta in novo industrijo. Lani so tako emisije padle na najnižjo raven v 20 letih, kljub temu pa je energijska varnost ZDA večja kot kdaj koli.

Obama je vse še spomnil, da podnebne spremembe niso oddaljena grožnja, saj je bilo preteklo leto najtoplejše v zgodovini. Število obolelih z astmo se je v 30 letih podvojilo zaradi onesnaženega zraka. Pogostejše poplave, vročinski valovi in suše pa so mnogo kmetov spravile ob kruh, kar draži hrano. Vse to ima dolgoročne posledice. Lanskih 11 različnih vremenskih katastrof je povzročilo za več kot 110 milijard dolarjev škode.

Obamov podnebni akcijski načrt ima tri stebre. Prvi steber je boj s podnebnimi spremembami in zmanjševanje emisij, drugi prilagajanje na podnebne spremembe, tretji pa vodilna vloga v mednarodnih pogovorih. »Podnebne spremembe so eden največjih izzivov tega časa, vendar je to tudi izziv, ki je prilagojen moči ZDA,« meni Obama. Pravi, da bodo njihovi znanstveniki iznašli nova goriva, kmetje pa jih bodo gojili. Njihovi inženirji bodo odkrili nove vire energije, njihovi delavci jih bodo postavili, njihova podjetja pa prodajala.

Konkretneje, javna zemljišča namenjajo za postavitev obnovljivih virov energije, zlasti večjih sončnih in vetrnih parkov. Financiranje razvoja in raziskav tehnologij za proizvodnjo čiste energije bodo povečali za 30 odstotkov, na 7,9 milijarde dolarjev. Uvajajo strožje standarde za goriva pa tudi za učinkovitost tovornjakov in osebnih avtomobilov. Prihodnje leto, če bo načrt seveda odobren v senatu in kongresu, bodo odpravili tudi subvencije za rabo fosilnih goriv. Teh se nabere za 500 milijard dolarjev na leto, ustavitev pa bi po oceni prinesla desetodstotno znižanje emisij. Povečali pa bodo spodbude za energijsko obnovo stavb, za kar bodo vzor javne stavbe.

Evropa vesela, vendar ...

»Seveda sem vesela, ko vidim, da se ZDA končno premikajo na podnebnem področju. Po številnih pomembnih govorih predsednika Obame in sekretarja Kerryja je Evropa z nestrpnostjo pričakovala ameriške konkretne korake. Ta načrt je torej nadvse dobrodošel korak naprej, ki lahko, če bo seveda tudi izveden, ZDA postavi na pot proti nizkoogljični družbi,« se je na Obamov načrt odzvala evropska komisarka za podnebno ukrepanje Connie Hedegaard.

Dodala je, da načrt Bele hiše vsebuje vrsto mednarodno dobrih namenov, ki pa morajo biti zdaj prevedeni v konkretnejše ukrepe. »Prva priložnost bodo ZDA lahko izkoristile septembra na ICAO, ko bomo pripravili svetovni sporazum o omejitvi emisij mednarodnega letalstva. In do leta 2015, ko pričakujemo trdno zavezo ZDA za dolgoročno zmanjšanje domačih emisij toplogrednih plinov, ki bo potem del zavezujočega podnebnega sporazuma,« še dodaja Hedegaardova.

Ne glede na napovedi se bo Evropska unija še vedno trudila spraviti vse partnerje za mizo. Določiti je treba ambiciozno ukrepanje, ki ga zahteva planet. »Potrebujemo vsa močna svetovna gospodarstva, ki morajo prispevati svoj delež. Po napovedih iz Washingtona in vedno jasnejših znamenjih, da tudi Kitajska intenzivno dela v tej smeri, prihajajo močnejši signali, da bo svet vendarle nekaj naredil za podnebje. Premika se počasi, vendar se premika. To so seveda ohrabrujoče novice v času, ko Evropa pripravlja novo podnebno in energijsko politiko do leta 2030,« meni Connie Hedegaard.

Medtem so v Veliki Britaniji že pripravili poročilo o nacionalnem programu prilagajanja na podnebne spremembe. Ugotavljajo, da je imelo kar 64 odstotkov britanskih podjetij zaradi vremenskih ekstremov težave v dobavni verigi, 70 odstotkov velikih podjetij pa vidi v podnebnih spremembah resno tveganje. Kljub temu se le 40 odstotkov britanskih podjetij pripravlja na morebitne vplive podnebnih sprememb. Za Slovenijo takšnih podatkov sploh ni, ekonomisti pa so izračunali, da en evro, vložen v prilagajanje na podnebne spremembe, prepreči za štiri evre škode.

Odzivi povsod mešani

Premogovna industrija, ki jo bo prizadela omejitev emisij, je Obamov načrt označila za slab. Podobno so republikanci znova obtožili predsednika, ker hoče uvesti politike, ki bodo škodovale gospodarstvu in delovnim mestom. Po drugi strani so okoljevarstveniki podprli načrt kot dober, vendar opozorili, da ne gre dovolj globoko. Mreža dneva Zemlje (Earth Day Network) je, denimo, spomnila, da »jedrska energija ni del odgovorne rešitve, čist premog pa je mit«. Kot najpomembnejšo odločitev okoljevarstveniki poudarjajo namero za omejitev emisij iz termoelektrarn.