Z obveznimi prevoznicami bodo sledili lesu

Ljubljana – Predlagana novela zakona o gozdovih, pripravljena s ciljem, da se poveča nadzor nad sečnjo in prodajo lesa, je kljub polemični razpravi o prevoznicah in visokih kaznih za kršitelje pričakovano dobila večinsko podporo na matičnem odboru v državnem zboru.

Predlagana ureditev, ki naj bi prinesla več reda v trgovini z lesom in s katero so na ministrstvu za kmetijstvo in okolje po besedah državne sekretarke Tanje Strniša sledili zakonodaji EU (uredbi, ki velja že dobri dve leti), povzroča razburjenje predvsem zaradi uvedbe obveznega dokumenta, s katerim bo moral prevoznik lesa dokazovati njegov izvor. S takšno ureditvijo bi zajezili tudi sivo ekonomijo, ki se je razbohotila v gozdarstvu.

»Z obveznimi prevoznicami bo mogoče vsak trenutek ugotavljati, ali je bil les zakonito posekan. Ocenjujemo, da je nezakonitega in neevidentiranega poseka od 700.000 kubičnih metrov, po izračunih zavoda za gozdove pa tudi več kot milijon kubičnih metrov. Toliko lesa se od skupaj štirih milijonov kubičnih metrov letnega poseka proda na sivem trgu, kar pomeni nelojalno konkurenco vsem, ki poslujejo zakonito, in hkrati omogoča davčne utaje,« je poudarila državna sekretarka.

Vlada zato predlaga uvedbo dokumenta oziroma prevoznice za vse gozdno-lesne sortimente, naložene na prevozno sredstvo, s čimer bi zagotavljali sledljivost lesa od gozda do kupca. »S tem dokumentom bo prevoznik dokazoval izvor lesa. V vsakem trenutku bo za vsak prevoz mogoče ugotavljati tudi zakonitost poseka.«

Opozicijski poslanci so v razpravi opozarjali na nesprejemljivo dodatno obremenjevanje kmetov s prevoznicami za les, posekan za lastno rabo. Iva Dimic iz NSi je zato predlagala, da se prevoznice najprej uvedejo le za gozdove v lasti države. Mirko Brulc (SD), Branko Ficko in Jerko Čehovin (oba PS) pa so poudarjali, da morajo prevoznice veljati tudi za les iz zasebnih gozdov, ker je tu največ sekanja in prodaje na črno. Sicer pa je med 460.000 zasebnimi lastniki slovenskih gozdov (v njihovi lasti je 80 odstotkov vseh gozdov) le 60.000 kmetov. Med zasebnimi lastniki gozdov, iz katerih na veliko vozijo hlodovino brez evidenc, je torej še najmanj kmetov, davčne utaje pa so tudi pri velikih lastnikih gozdov fevdalnega izvora (vrnjenih z denacionalizacijo) in cerkvenih gozdovih. Bi pa po Brulčevem prepričanju morali pri visokih kaznih, predvidenih za kršitelje, vendarle »razlikovati med prevozi kmeta, ki prevaža les za drva, in onimi, ki iz Trnovskega gozda vozijo na črno prvovrstno hlodovino v Italijo«.

Vlada je namreč za kršitelje predlagala od 2000 evrov kazni za posameznike in do 150.000 evrov za pravne osebe, posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, ali samostojne podjetnike, posameznike. Zato, ker je, kot je poudarila Strniševa, smiselno, če so sankcije dovolj visoke, da odvrnejo od morebitnih kršitev. Zaradi burnega odziva na kazni, ki so po predlogu tudi do 40-krat višje od sedanjih, so poslanske skupine koalicijskih strank z amandmajem predlagale uzakonitev nekoliko nižjih. Odbor je podprl koalicijski amandma, s katerim so predvidene kazni za posameznike od 300 evrov dalje, za pravne osebe pa do 50.000 evrov.