Zaradi prašnih delcev državi grozi kazen EU

Trbovlje – Lanska napoved okoljskega ministrstva, da bo deset občin zaradi preseganja vrednosti PM 10 z uredbo razglasilo za degradirane, je bila le predstava za Evropo. Uredba o prašnih delcih (PM 10) je padla, Zasavje se bo za milijone evrov obrisalo pod nosom, državi pa grozi kazen EU.

Kazni se država skoraj zagotovo ne bo izognila, pravi direktor trboveljske termoelektrarne Franci Blaznek, saj glede PM 10 ni naredila dovolj, evropska komisija pa bo že prihodnji teden prišla preverit ukrepe. Rok za predstavitev novega načrta za kakovost zunanjega zraka komisiji, ki je državi zaradi čezmernega onesnaženja s PM 10 izdala že dva opomina, se bo iztekel konec julija, vendar državi nov načrt ravnanja s PM 10 uhaja iz rok.

Pristojnemu ministrstvu se ne mudi tako kot Zasavcem, ki jim je prejšnji okoljski minister Karl Erjavec z velikim pompom status degradiranega območja obljubil že za lansko jesen. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) pravijo, da je julij »samo prvi okvirni rok«, vendar načrt za kakovost zunanjega zraka za Zasavje »intenzivno pripravljajo«. Kljub temu pa dober mesec pred rokom ne morejo povedati, katere ukrepe bo zajemal načrt, še manj, kolikšne finančne spodbude lahko Zasavje pričakuje po novem.

Prejšnja uredba je Zasavju že za letos zagotavljala pet milijonov evrov nepovratnih državnih spodbud oziroma ugodnih posojil za menjavo peči, ki emitirajo preveč PM 10. Država bo spodbude za zamenjavo malih kurilnih naprav obdržala tudi v prihodnje, smo izvedeli, v kolikšni višini, pa na MKO še ne morejo povedati. Na MKO molčijo tudi o razlogih, zaradi katerih Erjavčevo ministrstvo ni prišlo dlje od napovedi statusa degradiranih območij. V Sloveniji je po podatkih MKO poleg treh zasavskih občin še šest območij preseganja PM 10, ki jih bo država v načrtu kakovosti obravnavala enotno.

V Zasavju padca prejšnje uredbe in tega, da niso dobili pet milijonov, ne obžalujejo, saj prinaša spremenjeni načrt za znižanje emisij PM 10, če ga bo država podprla, boljšo rešitev za to območje. Predvideva petmilijonsko investicijo v daljinsko ogrevanje iz enega vira za Savo – iz trboveljske termoelektrarne (TET). V začetni fazi bi vir »prevzel« »sporna« individualna kurišča v Trbovljah in Hrastniku, Zagorje pa ni izključeno v kasnejši fazi.

Ervin Renko, predstavnik vodstva TET za ekologijo in predstavnik zasavske gospodarske zbornice v novi komisiji za pripravo načrta za kakovost zunanjega zraka v Zasavju, je omenjeni scenarij potrdil. Prepričan je, da je tak ukrep najbolj sprejemljiv za vse: za državo, občine in za odjemalce toplote. Zagotavlja, da bi bila cena iz daljinskega ogrevanja zagotovo nižja od sedanje iz toplarn. Renko ima pomisleke tudi glede statusa degradiranega območja za Zasavje: »Ni korektno, da bi nas država razglasila za degradirane, finančnih spodbud pa ne bi dala. S takim statusom bi bolj škodili kot koristili razvoju drugih dejavnosti v regiji.« Renko tudi ni prepričan, da bi Zasavci »drli« po posojila za zamenjavo malih kurilnih naprav, za kar je država po prvotni uredbi namenila pet milijonov. Učinkovita bi bila kvečjemu nepovratna pomoč, meni Renko, a tega denarja zdaj nimajo ne država ne občine. V TET možni vir za financiranje daljinskega ogrevanja vidijo v kohezijskih skladih.

Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaženjem z delci PM 10 izpred treh let je kot najbolj onesnažena območja navajal Celje, Trbovlje in Zagorje (emisije PM 10 v Hrastniku merijo šele od leta 2010). Program je prinesel tudi oceno, da merilno mesto v Trbovljah ni reprezentativno, ker je preveč izpostavljeno emisijam iz Lafarge Cementa, in da je treba postaviti dodatno postajo Anas. Te Trbovlje do danes niso dobile. Na vprašanje Dela, zakaj ne, smo na Arsu izvedeli, da »lahko dovolj zanesljivo« ocenijo vpliv posameznih virov (industrije, prometa in individualnih kurišč) na kakovost zunanjega zraka že iz podatkov monitoringa in iz ocene o celotni in dodatni obremenitvi zunanjega zraka: »Zato ni potrebe po dodatnih merilnih mestih, ki za MKO pomenijo tudi dodatna finančna sredstva.« Če bodo strokovno ocenili, da so potrebna za spremljanje učinkovitosti ukrepov, dodajajo na Arsu, bodo to predlagali v novem načrtu kakovosti zunanjega zraka za Zasavje.

Status degradiranih naj bi prvotno dobilo deset občin: tri zasavske, Celje, Maribor, Ljubljana, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Kranj. Ker je Nova Gorica v zadnjih treh letih kakovost zraka glede PM 10 izboljšala, pravijo na MKO, dodatni ukrepi najverjetneje ne bodo potrebni.