Tiskane izdaje
Tako je o Agrokorjevi problematiki dolgov do družinskih kmetij, obrtnikov in malih podjetij, ki imajo letne prihodke do 5,2 milijona kun oz. 702.000 evrov, na današnji seji sklenil svet upnikov. Do njih bodo tako poravnali vse dolgove, ki so se nabrali do uvedbe izredne uprave v koncernu 10. aprila letos.
Agrokor bo denar zagotovil iz naslova novih posojil v višini 480 milijonov evrov, doslej jih je uspel pridobiti 320 milijonov evrov. Dolgove do malih dobaviteljev bo poplačal v celoti, medtem ko bo do ostalih dobaviteljev poravnal za približno 150 milijonov evrov starih dolgov.
Ustavili padanje prometa Konzuma
Ramljak je povedal, da jim je v trgovski verigi Konzum uspelo ustaviti padanje prodaje. Promet je bil na današnji dan v primerjavi z lanskim 26. julijem nižji za 2,2 odstotka. V minulih mesecih je bil nižji že za 11 odstotkov, a je v prvih sedmih mesecih skupaj v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za manj kot 10 odstotkov.
Izredna uprava Agrokorja bo lanska poslovna poročila podjetij iz koncerna, ki kotirajo na borzi, objavila do konca tega meseca, za ostala podjetja pa avgusta. Ramljak je napovedal, da je pričakovati »velika presenečenja«, predvsem kar se tiče vrednosti nekaterih podjetij. Sredi septembra pa se obeta zaključek revizije stanja in vrednosti koncerna, ki jo dela revizijska hiša Pricewaterhousecoopers.
Neuradno lanska izguba do dve milijardi evrov
Jutarnji list, ki se sklicuje na dobro obveščene vire blizu koncerna, je navedel, da bo neuradno lanska izguba Agrokorja dosegla med 12 do 15 milijard kun (1,6 do dve milijardi evrov). Agrokor je sicer leta 2015 zabeležil izgubo v višini 1,2 milijarde kun (162 milijonov evrov).
Že vse od uvedbe izredne uprave v koncernu hrvaški mediji ugibajo, ali je formalni lastnik Agrokorja in nekdanji prvi mož koncerna Ivica Todorić prirejal podatke o poslovanju in izvajal nedovoljene finančne malverzacije. Ramljak je danes dejal, da je to stvar za to pristojnih organov.
Na dan je namreč prišlo Agrokorjevo financiranje s strani sklada Nexus, v katerem je eden od vlagateljev prek hrvaške banke za obnovo in razvoj tudi hrvaška država. Ta bi morala 40 milijonov kun (5,4 milijona evrov) vložiti v družbo Zagreb-Montaža, a je večina denarja v obliki posojila pristala na Agrokorjevem računu.
