Tiskane izdaje
Zagreb - Revizija poslovanja koncerna Agrokor, ki jo je včeraj predstavil sanacijski upravnik družbe Ante Ramljak, je pokazala velike popravke navzdol. Iz revidiranega finančnega poročila za devet ključnih družb iz sestave Agrokorja je razvidno, da je bila njihova vrednost precenjena za 13,4 milijarde kun oziroma 1,79 milijarde evrov.
Prvi del revidiranega poročila se nanaša na leto 2016, na družbe, ki delujejo na Hrvaškem, in po tri družbe, ki delujejo v Srbiji oziroma v Bosni in Hercegovini. V revidiranem poročilu ni nikjer omenjen Mercator oziroma poslovanje v Sloveniji. Do zdaj je veljalo, da znašajo skupni dolgovi 40,2 milijarde kun.
Popravki dejanske vrednosti se v največji meri nanašajo na sektor prodaje na drobno, točneje na Konzum. Iz revidiranih podatkov, ki jih vsebuje poročilo PricewaterhouseCoopers, je razvidno, da so v Konzumu leta 2015 namesto dejanske izgube, ki je znašala milijardo in 600 milijonov kun, prikazali 247 milijonov kun dobička. Tudi prikazani prihodki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Namesto prikazanih 14,6 milijarde kun so dejanski prihodki v letu 2016 znašali zgolj 10,7 milijarde kun. Skupne izgube Konzuma znašajo 7,6 milijarde kun, kar močno presega samo vrednost družbe. Če ne bi bilo »lex Agrokorja« bi tako neizbežno prišlo do stečaja.
Ante Ramljak: Konzum ima prihodnost!
A kljub tem poraznim podatkom izredni upravitelj Ante Ramljak trdi, da imajo vse te družbe - vključno s Konzumom - prihodnost in da so v času izredne uprave vse po vrsti poslovale z operativnim dobičkom. Velikanske razlike v finančnih poročilih bivše in izredne uprave so nastale na različne načine. Tako so maloprodajno verigo Idea v Srbiji prodali Mercatorju za 3,5 milijarde kun, a ga še vedno knjižijo kot Konzumovo lastnino. Razlika je nastala tudi zaradi ocene vrednosti zalog v kmetijskem sektorju in tudi zaradi nerealno dolgih rokov trajanja. Rok trajanja mobilnega telefona so ocenili na dvajset let, rok trajanja opreme v informatiki pa na enajst let.
Še pred objavo prvega dela poročila je še vedno uradni lastnik Ivica Todorić v svojem blogu podvomil o računovodstveni metodi, ki mora biti po njegovem mnenju v prid poslovni politiki, metoda, ki jo izvaja izredna uprava, pa je v diametralnem nasprotju z njegovo. Izredni upravitelj odgovarja, da obstaja ena sama računovodstvena metoda, ki je usklajena z evropskimi standardi, o morebitnih kazenskih ovadbah proti Ivici Todoriću, pa pravi, da niso izključene, da pa jih za zdaj ne namerava vložiti. S tem primerom pa se skupaj z revizorji ukvarja tudi državno tožilstvo. Negativni kapital bodo vključili v predlog pogodbe, ki jo pospešeno pripravljajo, pravi Ramljak, kar v končni fazi pomeni odpis dolgov oziroma vstop upnikov v lastniško strukturo koncerna.
Todorić menda prikril tri milijarde kun stroškov
Položaj bo precej jasnejši v ponedeljek, ko bo objavljeno konsolidirano poročilo za celotni Agrokor. Razkrilo se bo tudi to, kako je iz Agrokorja, o čemer govori izredni upravitelj, izginilo tri milijarde kun. Ivica Todorić je menda prikril tri milijarde kun stroškov, da bi sebi lahko izplačeval velikanske dividende in najemal nova posojila.
Prikrivanje računov, ki se nanašajo na različne stroške, je preverjena tehnika, s katero je mogoče izboljšati boniteto družbe, vendar v takšnih primerih upniki in vlagatelji vodstvo družbe lahko tožijo zaradi prikazovanja lažnih bilanc. Tožbo proti Todoriću je vložila tudi podpredsednica vlade Martina Dalić, in to zaradi obtožb, češ da je Todoriću in članom uprave grozila z zaporom, če ne bodo podpisali posebnega zakona, imenovanega lex Agrokor, s katerim so mu, kot pravi Todorić, »ukradli družbo«. Todorić še vedno ni pokazal spletnega sporočila z omenjeno grožnjo, Martina Dalić pa ima v rokah uradno potrdilo pristojnih služb, da omenjena grožnja ni bila poslana ne z njenega zasebnega ne službenega spletnega naslova.
Po drugi strani opozicija zahteva ustanovitev preiskovalne komisije o Agrokorju, v kar je vladajoča HDZ načelno privolila, in to v zameno za imenovanje ustavnih sodnikov, vendar za zdaj še ni bila določena končna sestave te komisije in tudi ne datum začetka njenega delovanja. V očitkih vladi so bili najglasnejši nekdanji koalicijski partnerji iz stranke Most, ki tudi sicer ob vsaki priložnosti poudarjajo, da so jih prav zaradi njihovega vztrajanja pri tem, da je treba razkriti to največjo gospodarsko afero, nagnali iz vlade. Poleg tega je njihovemu notranjemu ministru Orepiću Andrej Plenković osebno prepovedal vsakršno preiskovalno dejavnost v primeru Agrokor.
SDP še vedno zahteva odstop finančnega ministra Zdravka Marića, ker je v spornem obdobju opravljal visoko funkcijo v Agrokorju, nato pa je bil imenovan za ministra. Premier Plenković vztrajno ponavlja, da brez lex Agrokor ne bi bilo rekordne turistične sezone in da, kar zadeva preiskavo, vlada ni na noben način vključena v delo policije in državnega tožilstva. Hkrati je tudi Ivica Todorić napovedal tožbo proti vladi in celo ustavno tožbo v zvezi z ustavnostjo lex Agrokor.
Upniki zdrsnili v drugi plan
To, za zdaj nepopolno poročilo, si bo po vsem tem vsakdo tolmačil tako, kot mu ustreza. Za vlado je poročilo argument za uvedbo lex Agrokor, še posebno če se bo pokazalo, da so prikazani dolgovi večji, kot je bilo pričakovano. Za Todorića, ki je prepričan, da izguba, ki je leta 2016 znašala 2,5 milijarde kun, ni bila ovira za sklenitev že dogovorjenega »standstill« aranžmaja oziroma umiritve situacije, pa je poročilo potrditev, da so mu družbo ukradli. Ob medsebojnih obtožbah vlade in Todorića ter zavlačevanju z objavo revizorskih poročil so v drugi plan zdrsnili upniki, kot so ruske banke, ki jim družba dolguje 1,4 milijarde evrov, pa tudi lastniki obveznic Pik, ki zaradi neplačevanja avtomatično postanejo del lastniške strukture, v plačilo pa bodo zapadli šele prihodnje leto. Na koncu bodo prav ti odločali o usodi Agrokorja.
