Tiskane izdaje
Pariz – Evropski duh je živ, napovedana združitev železniškega dela Siemensa in Alstoma pa je živ dokaz, da lahko v Evropi naredimo velike stvari, je na skupni tiskovni konferenci dejal predsednik in izvršni direktor Siemensa Joe Kaeser. Henri Poupart-Lafarge, predsednik in izvršni direktor Alstoma in bodoči izvršni direktor združenega Alstom Siemensa pa, da se združujeta dve dobro delujoči družbi.
Tako se je očitno zaključilo nekajmesečno dogovarjanje v trojčku približno enako velikih Alstoma, Siemensa in (kanadskega) Bombardierja, katerega železniški del ima sedež v Nemčiji. Najprej je padla v vodo povezava Bombardier–Alstom, v letošnji pomladi in še pred dnevi je bila verjetnejša povezava Siemens–Bombardier. Francosko-nemška naveza je kar manjše presenečenje, čeprav je Henri Poupart-Lafarge včeraj poudaril, da je bil pri izboru morebitnega partnerja v Alstomu vedno prvi izbor Siemens.
Glavni sedež nove skupine Siemens Alstom bo v Parizu – in to ne bo poštni nabiralnik, trdi Joe Kaeser – poslovni glavni sedež za mobilnost bo v Berlinu, glavni poslovni sedež za tirna vozila pa v Franciji. Imena nemškega neizvršnega direktorja še niso razkrili.
Digitalizacija in optimizacija
Joe Kaeser je priznal, da je napoved združitve velik trenutek, vendar je vse skupaj šele začetek in da jih veliko dela še čaka. Svetovni železniški trg je velik. Poleg kitajskega CRRC, ki je seveda izjemno močan tekmec in je spremenil trg, so na globalnem trgu še tradicionalni stari tekmeci in številni novi japonski, korejski, ameriški. Železniški promet gre v digitalizacijo in optimizacijo, zato je združeno podjetje tudi velika priložnost tako za zaposlene v Siemensu in Alstomu kot kupce in potnike, sta družno poudarila oba direktorja.
Družbi sta komplementarni na (železniških in tramvajskih) tirih povsod po svetu, obe v Evropi, francoska na Bližnjem Vzhodu, v Afriki, Indiji, Srednji in Južni Ameriki, nemška na Kitajskem, v Rusiji in ZDA, je dejal Henri Poupart-Lafarge, ki je napovedal ustvarjanje delovnih mest in se zahvalil delničarjem, da so podprli združitev. Združena združba pa ne bo obsedena s tem, da bi bila vodilna v svetu.
Veliko vprašanj in odgovorov na združitveni konferenci za novinarje je bilo nacionalno obarvanih. Oba direktorja sta poudarjala, da ta ni pomembna. Siemens naj bi imel v skupni družbi nekaj več kot 50 odstotkov, a je to po besedah Joeja Kaeserja – posebej ob uspešnem poslovanju – nepomembno. Pomembne so stranke, inovacije. »Nočem slišati, ti ljudje so iz Alstoma, ti so iz Siemensa, to ne bo šlo, to je eno podjetje,« je dejal Kaeser. Gre za ključno industrijo v Evropi, gre za povsem enakovredno združitev. Sedeži podjetja so po Kaeserjevih besedah tam, kjer so stranke. Že sedaj so po celem svetu.
Hitra vlaka sta nacionalna simbola
Na hitra vlaka TGV v Franciji in ICE v Nemčiji so zelo ponosni. Ali bo to čez deset let FGT (Franco German Train) je seveda prezgodaj govoriti, pravi Henri Poupart-Lafarge, dejstvo pa je, da sta platformi obeh vlakov drugačni. Že najvišji hitrosti sta različni – pri francoskem »vlaku velikih hitrosti« so čez tristo kilometrov na uro – in pri taki hitrosti ustavljanje na vsakih deset kilometrov nima nobenega smisla, nemški UCE pa je z 250 kilometri na uro »počasnejši«. Joe Kaeser je napovedal, da bodo vlaki v prihodnosti taki, kot jih bodo naročili železniški operaterji, naročniki in kot jih bodo zahtevali potniki.
Lovci na dobiček so odgovorni, da se je svet razdelil, v Siemens Alstomu pa odgovorno gledajo v prihodnost v skrbi za zaposlene, trajnostni razvoj, stranke in potnike. Ne morejo gledati le kratkoročno. Nemčiji in Franciji ni treba postati veliki, ker sta že veliki, je aludiral na ameriške razmere Joe Kaeser.
Železniški Airbus
Združitev Alstoma in Siemensa je moč primerjati z nastankom evropskega proizvajalca letal Airbus. Francoska opozicija, ki nasprotno od vlade združitvi ni najbolj naklonjena, že govori o železniškem ponaredku Airbusa. Prvi odzivi sindikatov na obeh straneh Rena so pozitivni, kaj bo pa z delovnimi mesti pa direktorja nista decidno odgovorila. Pozitivno sta se na združitev odzvali tudi obe borzi: pariška s 6,2-odstotno rastjo in frankfurtska z 1,6-odstotno rastjo vrednosti delnic Alstoma oziroma Siemensa.
V skupni družbi Alstom Siemens je več kot 62 tisoč zaposlenih v več kot šestdesetih državah. Skupni letni prihodki Siemens Alstoma naj bi dosegli 15,3 milijarde evrov, Ebit pa 1,2 milijarde evrov. Najkasneje štiri leta po združitvi naj bi zaradi sinergij prihranili 470 milijonov evrov. (Skupni prihodki CRRC so bili leta 2015 okrog 32 milijard evrov, število zaposlenih pa 180.000.)
Bombardier
Ali bo možno tudi povezovanje z Bombardierjem bo pokazal čas. Stvari se pač spreminjajo. Če je pred tremi leti francoski minister za industrijo napovedal, da se zaradi različnih poslovnih navad združevanje Siemensa in Alstroma ne bo posrečilo, so tokrat stvari drugačne. Ne samo, da je omenjeni minister Emmanuel Macron sedaj francoski predsednik. Siemens je bil pred pred leti resen kandidat za nakup energetskega dela Alstoma, ki ga je potem novembra 2015 za 9,7 milijarde evrov kupil ameriški General Electric.
Na drugi strani Atlantika so ameriške oblasti, potem ko se je Boeing pritožil zaradi domnevnih državnih subvencij kanadskemu konkurentu, ki se sicer otepa z izgubo, napovedale kar 219,63-odstotne protidampinške dajatve na Bombardierjeva letala in tako ogrozile številna delovna mesta v Kanadi in Združenem kraljestvu, predvsem na Severnem Irskem. Kar je seveda sprožilo ogorčene odmeve.
